Putinovo »neprijetno povabilo«

Na Zahodu mnogi še ne vedo, kaj storiti z vabilom na moskovsko majsko parado ob Dnevu zmage.

Objavljeno
10. februar 2015 17.08
RUSSIA
Damijan Slabe, zunanja politika
Damijan Slabe, zunanja politika
Rusija namerava 9. maja z veliko parado proslaviti sedemdeseto obletnico zmage nad nacistično Nemčijo. Predsednik Vladimir Putin je po pisanju Spiegla na proslavo povabil tudi nemško kanclerko Angelo Merkel, kar Berlinu povzroča kar nekaj zadrege.

Nemška kanclerka predvsem zaradi Putinove vloge v ukrajinski krizi menda še išče ustrezen odgovor, v nekaterih najbolj protiruskih članicah EU pa sodelovanju na moskovski paradi medtem že odpovedali.

Ker se v svetu diplomacije nič ne zgodi od danes na jutri, tudi vabilo nemški kanclerki seveda ni od včeraj. Ruski predsednik ga je poslal že lani poleti, ko odnosi med Zahodom in Rusijo še niso bili tako zaostreni. Zdaj pa so se razmere precej spremenile. V baltiških državah, kjer iz prastrahu pred veliko sosedo ves čas zagovarjajo kar se da ostro politiko do Putinove Rusije, so se udeležbi na veliki moskovski proslavi menda že odpovedali, potovanju v Moskvo pa se je odrekel tudi poljski predsednik Bronisław Komorowski. Njegov zunanji minister Grzegorz Schetyna je v začetku tedna članicam EU celo predlagal, naj zaradi razmer v Ukrajini povsem bojkotirajo moskovsko proslavo. Poljska, ki se je zadnje čase z Rusijo že nekajkrat sporekla tudi o zaslugah za zmago nad nacistično Nemčijo, namreč 8. maja v Gdansku pripravlja svojo proslavo »Dneva zmage«, na katero je predsednik Komorowski že povabil številne evropske voditelje.

Ukrajinska kriza je očitno do te mere pokvarila odnose med evropskimi državami, da se med Poljsko in Rusijo, seveda pa tudi med Ukrajino in Rusijo že pojavljajo nekatere povsem »nove« razlag zgodovine, ki jih je bilo zaznati tudi med nedavno obletnico osvoboditve nemškega koncentracijskega taborišča Auschwitz na poljskih tleh (Oswięcim). Poljaki, ki si po novem očitno prizadevajo minimizirati vlogo ruske Rdeče armade pri osvoboditvi taborišča, ruskega predsednika Putina letos sploh niso povabili v Auschwitz, njegovo vlogo pa je prevzel kar ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Kajti Auschwitza po nekaterih »novopoljskih« razlagah (premierka Ewa Kopacz) tako ali tako niso osvobodili ruski vojaki ampak ukrajinski, kar je seveda zelo žalostno sprenevedanje. Dolga desetletja po koncu druge svetovne vojne je bilo namreč vsem jasno, da sovjetski vojaki iz vrst »prve ukrajinske fronte« imena svoje enote niso dobili zaradi nacionalne sestave enote, ampak po teritorialnem principu oziroma kraju bojevanja.

Nekaj zgodovinskih zapletov je vse od konca vojne tudi pri samem datum, kdaj se je vojna uradno končala. Napovedana prireditev v Gdansku naj bi bila namreč 8. maja, v Moskvi pa jo organizirajo 9. maja. Razlike so posledica napake pri posredovanju samega besedila izjave o brezpogojni kapitulaciji Nemčije maja 1945. Nemška Wehrmach naj bi namreč dokument podpisala šele 9. maja 1945, čeprav je kapitulacija dejansko začela veljati že 8. maja ob 23:01, kar pa je po moskovskem času tako ali tako že ustrezalo 9. maju 1945.

Kako se bo na Putinovo povabilo odzvala nemška kanclerka Merklova, po pisanju Spiegla še ni povsem jasno, za nemškega zveznega predsednika Joachima Gaucka, ki je iz Poljske dobil vabilo, naj se udeleži slovesnosti v Gdansku, pa se že ve, da ga 8. maja ne bo na Poljsko. Na ta dan bo namreč obiskal pokopališče vojakov iz druge svetovne vojne v Brandenburgu, kjer se bo poklonil tudi spominu na sovjetske vojake. Merklova bi po nekaterih ugibanjih lahko najprej 8. maja odpotovala na Poljsko, od tam pa naslednji dan še v Moskvo, kjer je bila nazadnje na veliki proslavi konca druge svetovne vojne leta 2010. Takrat velika moskovska parada zmagovalcev iz druge svetovne vojne še ni bila sporna.

Kako se se nameravajo na Putinovo vabilo odzvati v ostalih evropskih članicah, prav tako še ni povsem jasno. Marsikaj bo najbrž odvisno tudi od današnjega (sreda) izida štiristranskih pogajanj Merklove, Hollandea, Porošenka in Putina v Minsku in od tega, ali bo Evropi uspelo umiriti ukrajinsko krizo in jo začeti reševati po diplomatski poti, ali pa bo prevladala ameriška vojaška opcija. V uradu slovenskega predsednika pravijo, da so vabilo iz Moskve dobili, da pa odločitev o tem, kdo naj bi se z najvišjega državnega vrha udeležil slovesnosti, še ni bila sprejeta.