Tiskane izdaje
Bruselj − Slovenija je bila med trinajstimi članicami, ki so bile poglobljeno pregledane. Neravnotežja sicer po oceni Bruslja ostajajo, a niso čezmerna. Takšna imajo Bolgarija, Ciper, Francija, Hrvaška, Italija, Portugalska. Neravnotežja na enaki ravni kot Slovenija imajo Irska, Nemčija, Nizozemska, Španija in Švedska.
Po besedah evropskega komisarja za gospodarske zadeve Pierra Moscovicija se neravnotežja v Sloveniji in na Irskem postopno zmanjšujejo po zaslugi gospodarskih gibanj in reform. »Narejeno je bilo znatno izboljšanje,« je ugotavljal.
Bruselj v Sloveniji ugotavlja pozitivna gibanja in izvajanje reform. Bančni sektor, zadolženost podjetij in fiskalna tveganja so področja, na katerih je Slovenija ranljiva. Ugotavljajo, da so se podjetja precej razdolžila, zasebne naložbe, vključno s tujimi neposrednimi investicijami (v primerjavi z državami v regiji jih je še vedno malo), se krepijo.
Javni dolg je dosegel vrh leta 2015 (83,1 odstotka BDP) in njegovo zmanjševanje se bo še nadaljevalo. Omenjajo tako prestrukturiranje bančnega sektorja in hitro zniževanje deleža slabih posojil. V pozitivnem kontekstu omenjajo tudi ukrepe za boljše upravljanje podjetij v državni lasti.
Ne glede na spodbudna gibanja Bruselj pričakuje nadaljnje ukrepe na področju zadolženosti podjetij in odpravljanja šibkosti finančnega sektorja, da bi zagotovili dolgoročno vzdržnost javnih financ in izboljšali poslovno okolje.
Slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je sicer že včeraj v Bruslju glede ugotavljanja neravnotežij ocenila, da ima Slovenija boljši položaj po vseh kazalnikih in da jih presegamo le na področju dolga in posojilne dejavnosti. Slovenija tudi opozarja na metodologijo, po kateri Bruselj od Slovenije izračunava previsok strukturni primanjkljaj v javnih financah.
