Tiskane izdaje
V sklepni besedi na haaškem sodišču je tožilstvao danes zahtevalo dosmrtni zapor, obramba pa oprostilno sodbo za Ratka Mladića. Tožilstvo je ocenilo, da mu je dokazalo krivdo za očitane zločine, obramba pa je menila, da tožilstvo ni uspelo dokazati Mladićevo odgovornost zunaj razumnega dvoma.
Zagovornik Dragan Ivetić je izpostavil, da se tožilstvo sklicuje na izjave politikov na sestankih, na katerih Ratko Mladić ni bil prisoten. Postavil je vprašanje, kako je lahko tožilec Alan Tieger označil Mladića in Radovana Karadžića za partnerja v zločinskih podvigih, če sta imela različna stališča in spore, Karadžić pa ga je večkrat skušal odstaviti s funkcije vojaškega poveljnika bosanskih Srbov.
Skozi Bosno kot skozi sir
Po navedbah Tiegerja sta Mladić in Karadžić skupaj delala na strateškem cilju ločevanja Srbov od Muslimanov in Hrvatov in soglašala, da je nastopila zgodovinska šansa za oblikovanje srbske države s čim manj notranjimi sovražniki. Soglašala sta tusi s sredstvi, s katerimi bosta dosegla ta cilj, je še poudaril Tieger. kot dokaz, da je vojska Republike srbske pod Mladićevim poveljstvom etnično čistila občine v BiH je citiral generalove besede, da ni Muslimanov v Bratuncu, ki je popolnoma srbsko mesto.
Mladić ni bil superčlovek, kot naj bi po trditvah obrambe prikazovalo tožilstvo, temveč samo človek, ki je imel dovolj moči, da se sprehodi skozi Bosno kot skozi sir, svojo moč pa je izkoristil za zločine in uničenje skupnosti. Kot dokaz za Mladićev genocidni namen, da uniči muslimansko prebivalstvo v Srebrenici, je citiral njegovo izjavo, da je napočil čas za maščevanje Turkom.
Granatiranje Sarajeva Alijin mit
Obramba Mladića je zavrnila trditve tožilstva, da je v Prijedorju prišlo do genocida. Po mnenju Ivetića ni dokaza, da je obstajal načrt za zločin, Mladić pa v času tega genocida niti ni bil na čelu generalštaba vojske bosanskih Srbov. Mladićeva obramba je zavrnila obtožbe tožilstva, da je bil Mladić ključen akter genocida v Srebrenici in zanikala, da bi sodeloval pri skupnem zločinskem dejanju s ciljem nasilnega oblikovanja srbske države v BiH. Za zločine je okrivila notranje ministrstvo Republike srbske, lokalne oblasti in krizne štabe, pri čemer general Mladič ni imel oblasti nad temi organi. Mladić ne more odgovarjati za dejanja civilnih oblasti, je še menil Ivetić.
V zvezi s trditvijo tožilstva, da je dokazano, da je Mladić teroriziral prebivalce Sarajeva s topniškimi in ostrostrelskimi napadi, je obramba izpostavila, da je granatiranje Sarajeva mit Alije Izetbegovića. Kot je poudaril Ivetić, poskuša tožilstvo prikriti zločine Izetbegovićevih sil, ki so zlorabile civiliste, da bi se zaščitile.
