Tiskane izdaje
Izjava, v kateri so »člani varnostnega sveta izrazili polno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine«, je uravnotežena, saj nikomur ne pripiše krivde za obnovitev spopadov ob razmejitveni črti med uradno ukrajinsko vojsko in oboroženimi uporniki. Sprti strani to sami počneta z obtoževanjem druga druge, kar je že običaj v tej državljanski vojni, ki je izbruhnila v prvi polovici leta 2014, uradno število njenih žrtev pa se bliža petmestnemu številu.
Nekaj ur premirja
V Kijevu so zatrdili, da se zgolj branijo pred separatisti, ki da uporabljajo v minških sporazumih prepovedano težko orožje, pri čemer jim pomagajo ruski vojaki. Po besedah uporniških voditeljev vojaki s prepovedano artilerijo obstreljujejo »kijevske hunte«, ki da so dejansko začele napade. Podobno je uradno stališče Moskve. »Po operaciji, ki jo je začela ukrajinska stran, so napadalci zajeli del ozemlja nepriznane republike. Po protinapadu so spet vse vrnili v stanje, kakršno je bilo pred to operacijo,« je pojasnil dogajanje v Donbasu tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
V časniku Nova gazeta slovijo po ostri opoziciji do ruskega predsednika Vladimirja Putina, a tokrat se zdi, da njihova posebna poročevalka Julija Poluhina potrjuje besede Putinovega tiskovnega predstavnika. V reportaži s frontne črte je zapisala, da spopadi niso bili obnovljeni šele v zadnjih nekaj dnevih, ko so zaradi ostrine pritegnili pozornost mednarodne javnosti, ampak je ukrajinska vojska že 19. decembra začela ob razmejitveni črti osvajati »sive cone«, manjše dele nenadzorovanega ozemlja ob meji, ki jo je med sprtima stranema potegnila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). »Opozicijska« novinarka je objavila pregledno časovnico, kako jih je ukrajinska stran v zadnjem poldrugem mesecu »osvobajala« in se s tem javno hvalila.
Tovrstnega preganjanja upornikov s »sivih con« ukrajinske oblasti ne štejejo za kršenje minških dogovorov, je za ruski časnik Kommersant povedal neimenovani vir blizu ukrajinskemu obrambnemu ministrstvu. Na uporniški strani takšno razlago odločno zavračajo, so pa prepričani, da je ukrajinski predsednik Petro Porošenko začel vojaške spopade zato, ker je po zamenjavi oblasti v ZDA v »geostrateški paniki«. Na začetku tedna se po njihovem mnenju ni predčasno vrnil z obiska v Berlinu zaradi zaostritve krize, temveč da bi s »teatrom« pritegnil pozornost svetovne javnosti in nove ameriške administracije, ki je Ukrajina več ne zanima.
Porošenko je tudi v Nemčiji valil krivdo na upornike in Rusijo. Javno so nemški politiki še »solidarni« s temi obtožbami »prozahodnega« ukrajinskega partnerja, so zapisali v časniku Süddeutsche Zeitung. Novinarju Stefanu Braunu je neimenovani vir iz nemške vlade za ta časopis povedal, da se v Berlinu, kjer berejo poročila Ovseja, zavedajo, da je v zadnjem času krivda za kršenje premirja na strani ukrajinske vojske, ki bi rada izkoristila obdobje »mednarodnega brezvladja« za čim več uspehov pri osvajanju ozemlja. »V Berlinu domnevajo, da je Porošenko pripravljen narediti praktično vse, da bi preprečil ukinitev protiruskih sankcij«.
V nemški vladi se bojijo, da se ta »kijevska računica« ne bo izšla, saj lahko Donald Trump odpravi sankcije proti Rusiji ne glede na razmere na vzhodnoukrajinski fronti. Kijev bo v tem primeru utrpel dvojno škodo, Rusija bo brez sankcij, vojna pa še hujša, je neimenovani predstavnik nemške zvezne oblasti potožil novinarju Süddeutsche Zeitunga, da v Berlinu ne vedo, kako ustaviti Kijev, da ne bo več izvajal provokacij.
