Tiskane izdaje
Beograd in Priština sta potrdila, da bodo jutri nadaljevali bruseljski dialog Srbije s Kosovom. Za umiritev napetosti si bosta prizadevala državna vrhova sprtih strani. Prekinitev dialoga je konec tedna zahtevala kosovska opozicija, ki je na protestu v Prištini zbrala več tisoč ljudi.
Srečanja v Bruslju se bosta poleg premierjev Aleksandra Vučića in Ise Mustafe udeležila tudi srbski predsednik Tomislav Nikolić, ki je Prištini grozil z uporabo vojaške sile, in njegov kosovski kolega Hashim Thaçi, ki je zaradi srbskega vlaka popisanega s parolo Kosovo je Srbija poslal na mejo posebne policijske enote z oklepniki. Pred srečanjem je Vučić, ki ne zaupa več Prištini, poudaril, da pričakuje dovolj razuma od nasprotne strani, tako da le ta ne bo več napenjala mišic in pošiljala do zob oboroženih policijskih enot na območje z večinskim srbskim prebivalstvom.
Nikolić prvič sodeluje v dialogu
Udeležbo Mustafe in Thaçija je kosovska ministrica za dialog Edita Tahiri komentirala z besedami, da je treba najprej preseči napetosti, potem pa nadaljevati dialog, ki mu je Priština še naprej posvečena, kot je potrdil tudi kosovski premier. Nikolić se bo prvič udeležil bruseljskega dialoga, Vučić pa je še predlagal uvedbo neposredne telefonske linije med Beogradom in Prištino. Rdeči telefon naj bi vzpostavili po zgledu Moskve in Washingtona, z njegovo pomočjo pa bi lahko po hitrem postopku reševali krizne situacije. Po mnenju Vučića je treba narediti vse, kar je mogoče, tako tudi uvesti vročo linijo med srbskimi in kosovskimi oblastmi, da bi ohranili mir in stabilnost. Priština na Vučićevo pobudo še ni odgovorila, sodeč po dosedanjih izkušnjah pa bo še naprej pripravljena komunicirati z Beogradom le ob posredovanju Bruslja.
V središču Prištine se je zbralo več kot pet tisoč protestnikov, ki so zahtevali od francoskih oblasti, naj bivšemu poveljniku Osvobodilne vojske Kosova (OVK) Ramushu Haradinaju omogočijo vrnitev na Kosovo. Kot je pred njimi že izpostavila kosovska oblast, so tudi protestniki izrazili prepričanje, da so srbske tiralice politične in da gre za nezakonite poteze Beograda, ki si prizadeva izprovocirati nove napetosti in konflikte v regiji. Zato so zahtevali od kosovske oblasti, naj prekine bruseljski dialog s srbsko oblastjo, dokler Srbija ne bo umaknila mednarodnih tiralic zoper kosovske državljane. Protest je bil miren, protestniki pa so napovedali, da bodo nadaljevali s protesti, dokler se Haradinaj ne vrne na Kosovo.
Haradinaj je lahko izročen v Haag
Prizivno sodišče v Colmarju je Haradinaja izpustilo ob plačilu varščine. Kosovski politik in bivši haaški obtoženec ne sme zapustiti Francije, dokler ne bodo odločili o srbski zahtevi za njegovo izročitev. Po mnenju analitikov je velika verjetnost, da bodo Francozi izročili Haradinaja posebnemu sodišču za zločine OVK v Haagu in ne Srbiji. V Beogradu trdijo, da je Haradinaj po pričevanju tridesetih prič odgovoren za 13 žrtev, med katerimi so bili tudi otroci. Srbski pristojni organi tudi trdijo, da gre za zločine storjene leta 1999, ki še niso bili predmet sodnega procesa na haaškem sodišču, kjer je bil Haradinaj oproščen obtožb za zločine iz leta 1998.
Šef srbskega tožilstva za vojne zločine Milan Petrović zagotavlja, da ne gre za politični proces, dopušča pa možnost, da bo Francija izročila Haradinaja novemu sodišču v Haagu. V tem primeru bodo sodelovali z njim, Haradinaja pa bodo preganjali, dokler mu ne bodo sodili za zločine, ki ga bremenijo. Kot je še dejal, je poleg skrbi za varnost prič problem tudi v tem, da imajo srbski pravosodni organi omejen pristop do kraja zločina na Kosovu. Srbski poznavalci razmer ne bi bili presenečeni, če bo Haradinaj izpuščen na prostost, zavzemajo pa se za sodni proces, ki ne bo obremenjen s politiko, kot se je že dvakrat zgodilo na haaškem sodišču.
Po njihovem je to pomembno za spravo in resnico o zločinu, gre pa tudi za dolg družinam njegovih žrtev, med katerimi so bili tudi Albanci. Izpostavljajo tudi, da obtožnica proti Haradinaju zajema obdobje po koncu Nato bombardiranja Zvezne republike Jugoslavije, ko so kolone Srbov bežale iz Metohije v osrednje Kosovo in Srbijo. Pripadniki OVK so iz kolon ugrabljali ljudi in mnoge med njimi tudi pobili. Direktor radia Beograd Milivoje Mihajlović je za Deutsche Welle še menil, da Haradinaj kot politični nasprotnik Thaçija ni dejavnik v bruseljskem dialogu in na njegovo nadaljevanje ne bo imel pomembnejšega vpliva.
