Tiskane izdaje
Predsednik parlamenta Nedeljko Čubrilović je podelil priznanja za zasluge pri ustvarjanju Republike srbske (RS) prvemu predsedniku RS Radovanu Karadžiću, njegovi naslednici na čelu RS Biljani Plavšić ter predsedniku banjaluškega parlamenta med vojno Momčilu Krajišniku. Posthumno je podelil priznanje tudi podpredsedniku RS Nikoli Koljeviću, ki je bil obtožen vojnih zločinov v sedmih občinah RS. Karadžić, Plavšićeva in Krajišnik so bili zaradi najhujših vojnih zločinov med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995 na haaškem sodišču obsojeni na dolgoletne zaporne kazni.
Sprava ni v interesu vseh politikov
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Nils Muižnieks je poudaril, da je podelitev priznanj hud udarec prizadevanjem za spravo v BiH in za žalitev za številne žrtve zločinov. V izjavi za javnost je še zapisal, da bi se morale oblasti v regiji, glede na to, da na tisoče žrtev š vedno nima dostopa do pravice in odškodnine, osredotočiti na zagotovitev spoštovanja človekovih pravic žrtev in krepitev harmoničnih odnosov med narodi.
Visoki predstavnik za BiH Valentin Inzko je opozoril, da je tovrstno ravnanje v nasprotju z daytonskim mirovnim sporazumom, ki obvezuje k promociji miru, sprave in strpnosti. Ker gre za sovražni govor in žalitev žrtev, ni mogoče pričakovati, da se bodo ljudje vračali v sredino, kjer prevladujeta sovraštvo in poveličevanje vojnih zločincev. Inzko je še dejal, da bodo odlikovanja tudi predmet razprave na Svetu za implementacijo miru v BiH. Po njegovem so oblasti RS s poveličevanjem vojnih zločincev zamudile priložnost, da bi jo predstavile kot politično zrelo, moderno in progresivno entiteto za vse konstitutivne narode in državljane.
Ravnanje oblasti v Banjaluki so označili za žaljivo in nesprejemljivo tudi delegacija EU v BiH ter veleposlaništvi ZDA in Nemčije, obsodil pa ga je tudi helsinški komite za človekove pravice v RS. Delegacija EU je izpostavila, da je poveličevanje obsojenih za vojne zločine jasno pokazalo, da trajna sprava in mirno sobivanje, ki sta ključna za prihodnost stabilne in varne BiH, ni v interesu vseh politikov v državi.
Skupna obsodba civilizacijske sramote
Berlin je poudaril, da v moderni Evropi ni prostora za poveličevanje oseb obsojenih za najhujše zločine proti človečnosti. Vse politične voditelje in institucije v BiH je pozval, naj iskreno ocenijo vojne dogodke v interesu resnice, sprave in mirne prihodnosti. Od oblasti v BiH pričakuje, da bo na čelu prizadevanj za spoštovanje žrtev, ker je to nujno za vzpostavitev družbenega in političnega okolja, ki bo BiH omogočilo izpolnitev njenih evropskih ciljev, zasnovanih na miru, stabilnosti in napredku za vse državljane. Washington je opozoril, da nacionalni ponos ne bi smel biti v nasprotju z resnico, toleranco in napredkom. Citiral je tudi predsednika Baracka Obamo, ki je izrazil zaupanje v človečnost vseh državljanov BiH in njihove skupne cilje za vzpostavitev napredne države, ki sprejema demokratične vrednote.
Društvo za ogrožene narode BiH je ocenilo, da gre za žalitev žrtev in posmehovanje pravici. Po njihovem je oblast v RS znova pokazala, da je na strani krivcev za množične pregone, ubijanje in posilstva ter deportacije v koncentracijska taborišča in genocid. Sklenili so z ugotovitvijo, da je travnanje oblasti v RS civilizacijska sramota. Helsinški komite RS je izpostavil, da parlament RS, namesto da bi vlagal napore v iskanje posmrtnih ostankov pogrešanih oseb in v izboljšanje položaja žrtev vojne v RS in v BiH, glorificira osebe obsojene za vojne zločine in politiko zasnovano na etničnem čiščenju in zločinih proti civilnemu prebivalstvu. Namesto da bi se parlament RS ogradil od politike, ki bi se je morali vsi sramovati in jo obsoditi, je še menil komite, ponovno spodbuja medetnične in medreligijske delitve ter ustvarja vzdušje nezaupanja in strahu.
Karadžića je haaško sodišče letos obsodilo na 40 let zapora zaradi genocida nad Bošnjaki v Srebrenici, zločinov v Sarajevu, ugrabitve talcev in številnih vojnih zločinov v sedmih občinah BiH. Biljana Plavšić je bila leta 2003 obsojena na enajst let zapora, potem ko je priznala krivdo za zločine proti človečnosti zaradi vodilne vloge pri pregonu nesrbskega prebivalstva med vojno v BiH. Po odsluženih dveh tretjinah kazni je bila leta 2009 predčasno izpuščena iz zapora. Krajišnik, je bil obsojen na 20-letno zaporno kazen zaradi pregona in prisilne izselitve nesrbskih prebivalcev med vojno v BiH. Po odsluženih dveh tretjinah kazni je bil leta 2013 tako kot Plavšićeva predčasno izpuščen iz zapora, bosanski Srbi pa so ga doma pričakali kot narodnega junaka.
