Tiskane izdaje
V času vladanja počasi poslavljajočega se ameriškega predsednika Baracka Obame so odnosi med ZDA in Rusijo bolj napeti, kakor so bili v zadnjih letih propadle Sovjetske zveze. Se z zamenjavo v Beli hiši morda obeta umiritev zdaj ponovno razplamtevajoče se hladne vojne?
V Moskvi se tega ne nadejajo. »Ne morete pričakovati, da bodo predsedniške volitve v ZDA prinesle radikalne spremembe na boljše,« je na začetku tedna izjavil namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov. Po njegovih besedah v obeh tamkajšnjih strankah, demokratski in republikanski, vlada »protiruski konsenz«, saj »na Rusijo gledajo negativno v obeh strankah in njunih elitah«. Ponovil je, da njegova država ni začela ohlajati odnosov, in dodal, da je Moskva pripravljena »konstruktivno« sodelovati z Washingtonom, če bo tam takšna politična volja.
Takšno voljo je nekoč pokazala Hillary Clinton, ki ji v boju za demokratsko nominacijo za predsedniško kandidatko trenutno kaže najbolje. Ko je bila še zunanja ministrica, je v sodobnem računalniškem jeziku pozivala k »ponovnemu zagonu« odnosov med državama, ki so se ohladili po vojaškem spopadu med Rusijo in Gruzijo. Toda potem se je zgodila ukrajinska kriza, med katero je takrat že nekdanja prva dama ameriške diplomacije postala večji protiruski jastreb od njenega nekdanjega ministrstva. Odločno se je zavzela za okrepitev Nata na vzhodu Evrope in zaradi »napada na Ukrajino in prisvojitve Krima« pozvala k še ostrejšim sankcijam proti Rusiji in njenemu predsedniku Vladimirju Putinu.
Foto: Eduard Korniyenko/Reuters
»Še vedno sem prepričana, da moramo z usklajenimi napori povišati ceno, ki jo bosta za to plačala Rusija in zlasti Putin,« je dejala lani jeseni. Kritična je tudi do ruskega vojaškega posredovanja v Siriji. »ZDA bi morale Putinu jasno povedati, da njegova navzočnost v Siriji, kjer ustvarja še večji kaos, ko bombardira ljudi po volji [sirskega predsednika Bašarja al] Asada, ni sprejemljiva. Tega ne moremo storiti, če se ne bomo bolj postavili v vodilno vlogo, za kar se zavzemam,« je povedala oktobra na enem izmed predvolilnih televizijskih soočenj demokratskih kandidatov.
Trumpove simpatije do Putina
V Moskvi niso spregledali izjav Hillary Clinton, da je Putinova politika razdeljevanja potnih listov sonarodnjakom v tujini podobna temu, kar je Hitler počel v nemškem »življenjskem prostoru«, preden je začel vojaške napade na države po Evropi. Zato nekateri analitiki pravijo, da bi Moskvi bolj ustrezalo, če bi postal uradni demokratski kandidat Bernie Sanders, ki pa v predvolilnem boju čedalje bolj zaostaja za Hillary Clinton. Ta je že leta 1997 nasprotoval sprejetju Estonije, Latvije, Litve in Romunije v Nato, ker bi tako zapravili milijarde dolarjev, hkrati pa po nepotrebnem izzivali Rusijo. »Zakaj vojaško provocirati Rusijo, če je hladne vojne konec?« se je pred skoraj dvema desetletjema vprašal Sanders.
Po dosedanjih predvolilnih obračunih v republikanskem taboru vodi Donald Trump. Putin ga je že podprl, je bilo pred časom mogoče brati v nekaterih zahodnih medijih, ki so napačno povzemali izjave ruskega predsednika, da bo njegova država spoštovala demokratični izbor ameriškega ljudstva ne glede na izid volitev. Nepremičninski bogataš Putina ceni kot voditelja, ki bi mu, kakor je dejal lani septembra, za to vlogo »dal petko, medtem ko našemu predsedniku ne gre najbolje od rok«.
Foto: Gary Cameron/Reuters
Kot poslovnež, ki je veliko potoval v Moskvo, bi kot novi ameriški predsednik imel »odlične odnose s Putinom«, je prepričan Trump. Tudi njegova stališča do ruskega posredovanja v Siriji so povsem nasprotna izjavam demokratske političarke, s katero se utegne soočiti v končnem spopadu za Belo hišo. Po njegovih besedah so ruski letalski napadi »pozitivna stvar, ZDA pa bi morale pustiti Rusiji, naj kar sama v Siriji obračuna z Islamsko državo«. Lani oktobra je Trump izjavil, da se Rusiji obeta enaka usoda v regiji, kot jo je doživela njegova država. »Mi smo enostavno obtičali na Bližnjem vzhodu. Tudi Rusi bodo obtičali,« je dejal.
Rubio bi diplomatsko izoliral Rusijo
V nasprotju s Trumpom sta njegova tekmeca, ki se trenutno borita za drugo mesto, bolj protirusko razpoložena. Tako teksaški senator Ted Cruz kot njegov kolega s Floride Marco Rubio se zavzemata za še ostrejše sankcije proti Rusiji, oba bi okrepila navzočnost Nata v ruski soseščini in začela dostavljati ameriški utekočinjeni plin Ukrajini, da bi se rešila pred odvisnostjo od ruskih energentov. Senator iz Teksasa bi na Poljskem in Češkem postavil protiraketne sisteme, ki bi zaščitili vzhodno Evropo pred ruskimi grožnjami, v Ukrajino pa poslal »nenapadalno orožje«.
»Putin bi rad bil predsednik velike države. Ker tega ne more doseči po gospodarski, poskuša po vojaški poti,« je po ruski priključitvi Krima povedal senator s Floride. Sam bi kot novi predsednik ZDA naredil vse, da bi »Rusijo diplomatsko izoliral«, je lani jeseni napovedal v članku za revijo Foreign Affairs. Po vzhodni Evropi bi Rubio namestil ameriške vojaške enote, od Nata pa zahteval, naj okrepi sodelovanje z Gruzijo in Moldavijo.
