Rusija pred zahodnim tribunalom

Berlin – V prizadevanju za oživitev mirovnega procesa v vzhodni Ukrajini kanclerka gosti predsednike Rusije, Francije in Ukrajine. Tudi zaradi Sirije in jedrskega rožljanja vse bolj sporni Vladimir Putin bo v nemški prestolnici prvič po krimski krizi in le dan pred vrhom Evropske unije, na katerem bodo razpravljali tudi o morebitnih novih sankcijah proti njegovi državi.

Tokratno srečanje normandijskega formata, zadnjič sklicano pred letom dni v Parizu, so predlagali v Moskvi, kar v Nemčiji vzbuja domneve, da se predsednik Putin boji poostrenih gospodarskih sankcij in še posebno morebitnih težav za načrtovani plinovod Severni tok 2. Ta naj bi ruski plin vodil v Nemčijo pod Baltskim morjem. Zaradi ruske zunanje politike, ki jo vidijo kot agresivno, mu nasprotujejo nekatere vzhodnoevropske države. H končanju projekta poziva tudi zunanjepolitični strokovnjak kanclerkine CDU Norbert Röttgen: »Poljaki, Balti in Ukrajinci v plinovodu vidijo grožnjo za svojo varnost in nemška vlada bi morala spoštovati njihove skrbi.«

Podcenjevanje ruskih namer

Normandijski sogovorniki se v Berlinu zbirajo zaradi vzhodne Ukrajine, a tudi zaradi drugih kriznih žarišč. Zaradi bombardiranj v Siriji se tudi kanclerka vse bolj nagiba k poostrenim sankcijam, o Ukrajini pa poudarja, da se kljub želji po dobrih odnosih z Rusijo ne bi smeli odreči načelu ozemeljske celovitosti: »Jutri bo na vrsti katera druga država!« Nemčija povečuje vojaški proračun, saj tudi najvišji zahodni vojaški poveljniki priznavajo, da so podcenjevali ruske namere.

Poveljnik ameriški vojaških sil v Evropi general Ben Hodges je v nedavnem intervjuju govoril o presenečenju, ki ga je povzročilo vsako rusko posredovanje od Gruzije do Sirije: »Res smo želeli verjeti, da bo Rusija naša partnerica.« Zdaj ne izključuje več niti ruske invazije na katero od baltskih držav, drugi govorijo o ponovni nevarnostih hibridnih vojn z »zelenimi možici« in podobnimi nekonvencionalnimi pristopi. Obveščevalna in propaganda vojna že poteka.

Rusija položaj vidi diametralno nasprotno. »Tudi mi smo zaskrbljeni zaradi poslabšanja rusko-ameriških odnosov,« je tujim investitorjem v Moskvi povedal predsednik Putin in zagotovil, da to ni ruska izbira, s tako veliko in pomembno državo, ki je vodilno gospodarstvo sveta, bi želeli imeti prijateljske odnose. A v Siriji ameriški vojski postavlja ultimate, njegovi strateški bombniki in druga vojaška letala z izklopljenim identifikacijskim sistemom preletavajo do zračnih prostorov Natovih držav in v Atlantskem oceanu zaznavajo povečano pojavljanje ruskih jedrskih podmornic in drugih vojaških ladij.

Proti Siriji se odpravlja ruska letalonosilka Admiral Kuznecov s spremljevalnimi vojaškimi ladjami, s čimer bo država močno povečala vojaško navzočnost v Sredozemlju in Črnem morju, na Kaliningradu nameščajo jedrske rakete z dosegom do srednje Evrope. Putin je v intervjuju za rusko televizijo sam priznal, da je bil med krimsko krizo pripravljen tudi na uporabo jedrskega orožja.

Steinmeier za pogajanja

Nemčija ni enotna pri iskanju odgovorov na ta dogajanja, saj že socialdemokratski zunanji minister Frank-Walter Steinmeier poziva k pogajanjem namesto sprejemanju sankcij, a tudi sam ne poskuša zmanjševati nevarnosti položaja. O motivih vse bolj avtokratskega predsednika dvomijo tudi v nekaterih drugih državah; potem ko je François Hollande govoril o vojnih zločinih v Siriji, je Putin pred kratkim odpovedal obisk v Franciji.

V Nemčiji je dobrodošel, a tudi Angela Merkel dobro ve, da se njena država prav zaradi bega milijonov iz Sirije spopada z najhujšo begunsko krizo po drugi svetovni vojni. Še več, zaradi nje se položaj maje tudi njej.

Ob vseh teh očitkih in protiočitkih ni jasno, ali se bodo v Berlinu kaj dogovorili, še posebno ker miru ni videti niti v vzhodni Ukrajini. A vsaj nemški šef diplomacije je prepričan, da je čez globoke jarke še posebno nujno graditi mostove.