Tiskane izdaje
Strasbourg – Prestižno nagrado Saharova za svobodo misli si letos delita dve nagrajenki. To sta Nadia Murad in Lamija Adži Bašar, mladi borki za pravice Jazidov, etnične in verske skupnosti na severu Iraka, ki jo je Islamska država najbolj preganjala. Pripadniki Isisa so leta 2014 v pičlih dveh tednih pobili ali zasužnjili 12.000 Jazidov. V njihovem plenu sta se znašli tudi obe letošnji nagrajenki.
Nadio Murad, ki je stara 21 let, živi pa v Nemčiji, v svetu že dobro poznajo. Pred dobrima dvema tednoma ji je Svet Evrope v Strasbourgu podelil nagrado Vaclava Havla. Septembra letos je postala prva ambasadorka dobre volje za dostojanstvo žrtev trgovine z ljudmi pri Združenih narodih. In bila je tudi med kandidati za letošnjo Nobelovo nagrado za mir. Lamija Adži Bašar, njena tri leta mlajša prijateljica in sodelavka, še nima takšnega mednarodnega ugleda, toda v boju za človekove pravice svoje skupnosti in vseh žensk sveta ni nič manj odločna kot Nadia Murad.
Nadia Murad in druge jazidske ženske so letos na svojo stran dobile vplivno in močno zaveznico. Odvetnica Amal Clooney, žena znanega filmskega igralca Georgea Clooneya, se je namreč poleti odločila, da jih bo zastopala v pravnem boju proti poveljnikom Isisa, ki jih obtožuje genocida, posilstev in trgovine z ljudmi v naravnost »industrijskem obsegu«. S tem se je po svoje odzvala na znane obtožbe Nadie Murad, ki je v svojih nastopih pred evropskimi in svetovnimi politiki, tudi v Združenih narodih, večkrat opozorila, da se s tragedijo Jazidov v bistvu nihče ne ukvarja. Nihče ne zbira dokazov o grozodejstvih Islamske države in nihče sodno ne preganja njihovih poveljnikov. Nadia Murad je zato predlagala ustanovitev posebnega mednarodnega sodišča za zločine nad Jazidi.
Življenjski zgodbi letošnjih nagrajenk (nagrado podeljuje evropski parlament) sta v resnici grozljivi. Nadia Murad je skupaj s številno družino živela v vasi Kočo pri Sindžarju na severu Iraka. Vse do pojava Islamske države so se dobro razumeli z vsemi sosedi, z muslimani in kristjani. Nadia je hodila v šolo in si želela postati učiteljica zgodovine. Toda te sanje so se surovo končale avgusta 2014, ko so v vas vdrli bojevniki Isisa. Šest bratov je bilo ubitih na mestu. Njo in dve sestri so vzeli v plen, mamo pa so ustrelili, ker je bila »prestara« za suženjstvo. Nadia je takrat za vselej izgubila kar 18 sorodnikov. Za nekatere še zdaj ne ve, kje so končali.
Na podelitvi nagrade Vaclava Havla sredi oktobra v Strasbourgu je povedala, da so bojevniki Isisa v pičlih dveh tednih pobili ali zasužnjili 12.000 Jazidov. To je pred vso Evropo razglasila za genocid. Njo so takrat odvlekli v Mosul, kjer so jo vsak dan posiljevali in mučili. Pobegnila je novembra 2014, ko je njen »lastnik« pozabil zakleniti hišo. Prebila se je v begunsko taborišče Duhok na severu Iraka, od tam pa so jo potem prepeljali v Nemčijo, kjer tudi sicer živi veliko Jazidov. Njihova vera je nekakšna zmes islama, krščanstva in starega perzijskega zoroastrizma.
Tudi Lamija Adži Bašar je živela v vasi Kočo. In tudi njena družina je doživela podobno usodo kot Nadjina. Ko so bojevniki Isisa vdrli v vas, je imela komaj 15 let. Zajeli so in jo preprodali kar petkrat. Lastili so si jo - in jo posiljevali - Saudijci in Sirci, nazadnje pa tudi iraški zdravnik iz Mosula, ki je delal za Islamsko državo. Najprej so jo odvedli v Rako, kjer je med drugim delala jopiče za samomorilske napadalce. Pobegnila je šele aprila letos. Prejšnji štirje poskusi so bili neuspešni. Toda med letošnjim uspelim pobegom je skupaj z dvema prijateljicama, mlajša med njima je imela komaj osem let, naletela na minsko polje. Obe prijateljici sta umrli, njej pa je mina razdejala obraz. Od takrat je slepa na desno oko, levo oko pa so ji reševali zdravniki v Nemčiji, kjer je okrevala in kjer jo še zdravijo.
Finalisti za letošnjo nagrado Saharova, ki jo bodo slovesno podelili 14. decembra letos v Strasbourgu, so bili tudi tokrat trije. Poleg obeh nagrajenih deklet sta bila kandidata še ugledni turški novinar in urednik Can Dündar in borec za pravice krimskih Tatarov Mustafa Džemilev. Oba živita v izgnanstvu. Novinarja je izgnal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, legendarnega voditelja krimskih Tatarov pa ruski predsednik Vladimir Putin, ki je Krim okupiral v istem letu, ko je Islamska država zagrešila zločin nad Jazidi na severu Iraka.
Lani je nagrado prejel saudski bloger in borec za svobodo govora Raif Badavi. Med nagrajenci z območja nekdanje Jugoslavije so doslej bili Adem Demaçi (1991), sarajevska časopisna hiša Oslobodjenje (1993) in Ibrahim Rugova (1998).
