Tiskane izdaje
Ker se novembra izteče dveletni rok, v katerem je po schengenskem zakoniku dopuščen nadzor v primeru pomanjkljivosti pri nadzoru na zunanji meji (v Grčiji), se članice odločajo za drugačno pravno podlago. Danska in nemška vlada sta sporočili, da bosta podaljšali nadzor potnikov za še nadaljnjih šest mesecev. Danski policisti izvajajo nadzor na meji z Nemčijo in Švedsko. Nemčija bo opravljala nadzor letalskih povezav z Grčijo in na meji z Avstrijo. Vzrok niso le pomanjkljivosti na zunanji meji in nezakonite migracije znotraj schengna, ampak tudi teroristična grožnja.
»Popolna vrnitev k schengenskemu prostoru brez nadzora na notranjih mejah bo mogoča šele, ko jo bo celoten položaj dopuščal,« je sporočil nemški minister za notranje zadeve Thomas de Maizière. Kljub prizadevanjem tako na ravni EU kot v državah članicah je po njegovem mnenju še dolga pot do tega cilja. Danska vlada je pojasnila, da k njim sicer ne prihaja več veliko prosilcev za azil, a po drugi strani da ostaja pritisk na evropske zunanje meje in tudi teroristična grožnja Danski. Za podaljšanje se je odločila še Francija.
V evropski komisiji, ki mora proučiti skladnost takšnega nadzora s pravom EU, so že pojasnili, da so prejeli obvestila iz vseh treh držav in da jih še ocenjujejo. Presenečenje bi bilo, če se za podaljšanje ne bi odločile še Avstrija, Norveška in Švedska. Na Dunaju so ves čas odločni zagovorniki podaljševanja nadzora, ki ga izvajajo tudi na meji s Slovenijo. V evropski komisiji na kritike nenehnega podaljševanja, ki ni več podprto z najtrdnejšimi argumenti, odgovarjajo, da imajo članice po zakonu pravico do tega, če so izpolnjeni pogoji.
Članice: Nadzor zunanje
Evropska komisija je nato pripravila predloge za reformo schengna, ki v primeru resne grožnje javnemu redu in notranji varnosti dopušča nadzor do največ treh let. Ti predlogi bodo danes na mizi na zasedanju ministrov za notranje zadeve EU v Luxembourgu in bodo predvidoma sprejeti do konca leta. V Bruslju govorijo o posodabljanju schengenskega zakonika in njegovem prilagajanju novim varnostnim izzivom. Članice bodo v primeru resne grožnje najprej opravljale nadzor leto dni namesto skupaj največ šest mesecev, kot je veljalo do zdaj.
Analiza tveganj
Nato bo sprejet še poseben režim, ki bo članicam dopuščal, da pod posebnimi pogoji nadaljujejo nadzor še dodatni dve leti. To bodo lahko naredile, če so bili na ozemlju članice že sprejeti sorazmerni izredni nacionalni ukrepi, kot je izredno stanje. Vključene bodo še varovalke, denimo analiza tveganj, ki bo morala dokazati, da je podaljševanje nadzora ukrep v skrajni sili. Po prepričanju Bruslja bo treba omejiti učinek na prosto gibanje in dajati prednost alternativnim ukrepom. Tudi prizadete države na drugi strani meje bodo morale biti bolj vključene pri sprejemanju odločitev.
To je bolj ali manj le tolažba, saj je evropska komisija v priporočilih za podaljševanje vedno imela posluh za želje članic, ki si prizadevajo obdržati nadzor. Slovenski argumenti, da nezakonitih prihodov ljudi iz Slovenije v Avstrijo skoraj ni, evropskega komisarja za notranje zadeve Dimitrisa Avramopulosa nikoli niso prepričali. Slovenija sicer nenehno navaja, da ji nadzor, denimo dolge vrste pred karavanškim predorom, povzročajo gospodarsko škodo. Viri v EU sicer navajajo, da je Slovenija na vseh ravneh poskušala spodbiti podaljševanje nadzora, a do zdaj pri tem ni bila uspešna.
