Nadzor na mejah znotraj schengna še dve leti?

Bruselj je že naredil inšpekcijo v Grčiji. Poročilo še ni objavljeno, a po neuradnih informacijah je − grozno.

Mon, 25.01.2016, 14:34; spremenjen: 18:15

Amsterdam − Evropska unija nadaljuje tekmo s časom pri reševanju schengna, kakršnega smo poznali doslej.

Nizozemski minister za migracije Klaas Dijkhoff je sporočil, da so članice pozvale evropsko komisijo, naj pripravi pravno in praktično podlago za nadaljevanje nadzora na notranjih mejah v skladu s 26. členom schengenskega zakonika. V njem je predvideno, da se lahko v primeru resnih groženj schengenskemu sistemu podaljša za šest mesecev in nato še trikrat podaljša za enako obdobje. Po Dijkhoffovih besedah je tak korak neizogiben, saj do roka, ko se iztečejo sedanji ukrepi nadzora (v Nemčiji že maja), kriza ne bo rešena.

Resne pomanjkljivosti v nadzoru zunanje meje, ki so podlag za skrajni ukrep, mora evropska komisija ugotoviti v posebnem postopku. Bruselj je že naredil inšpekcijo spoštovanja v Grčiji. Poročilo še ni objavljeno, a po neuradnih informacijah je − grozno.

Prebežniki po prihodu na grški otok Lesbos. Foto: Giorgos Moutafis/Reuters Pictures

Schengen rešujejo s − schengnom

Grčija, ki je glavna vstopna točka za begunce, je bila sicer najbolj žgoča tema na zasedanju notranjih ministrov Evropske unije v Amsterdamu.

Po besedah avstrijske notranje ministrice Johanne Mikl-Leitner so trditve, da se grško-turške meje ne da nadzirati, mit. Velika grška mornarica da ima zadostne zmogljivosti za nadzor meje. Če v Grčiji ne bo nadzora zunanje meje, se bo zunanja meja premaknila proti srednji Evropi, je sporočila Avstrijka.

Med drugimi ministri je veliko več zadržkov glede izključevanja Grčije. Luksemburški notranji minister Etienne Schneider je zatrdil, da izločitev Grčije ne bi bila rešitev in da bi morali obvarovati schengen.

Tudi nemški notranji minister Thomas de Maizière je bil bolj zadržan. Pojasnil je, da je cilj obdržati schengen, a čas se po njegovih besedah izteka. Najpomembneje je čimprejšnje izvajanje sporazuma s Turčijo. Kljub temu de Maizière ne more izključiti izločitve Grčije iz schengna.

Prebežniki iz Turčije na obali grškega otoka Lesbos. Foto: Angelos Tzortzinis/AFP Photo

Grčija kljub doslej zagotovljeni pomoči EU ne more nadzirati begunskega toka. Tudi pri vzpostavljanju tako imenovanih žariščnih točk (hot spoti) za registracijo beguncev se zapleta, saj deluje le eden od načrtovanih petih.

V evropski komisiji zavračajo trditve, da poteka razprava o izključitvi Grčije ali zamrznitvi njenega članstva v schengnu, saj da veljavna pravila tega sploh ne omogočajo. Edina razprava, ki poteka, zadeva uporabo 19. in 26. člena schengenskega zakonika, ki omogočata daljši nadzor, tudi do dveh let, na notranjih mejah, če so ugotovljene trajne resne pomanjkljivosti na zunanji meji, ki ogrožajo schengen. Analiza tega, ali v Grčiji res obstajajo takšne pomanjkljivosti, se še pripravlja.

Vpeljava nadzora v posebnih okoliščinah, kakršen je bil v več članicah vpeljan v zadnjih mesecih, je časovno bolj omejena. V primeru Nemčije se vsi roki za nadzor iztečejo maja.

»Schengen bomo rešili z uporabo schengna,« je sporočila glasnica evropske komisije Natasha Bertaud.

Györkös Žnidarjeva: Namen slovenskih predlogov ni osamitev Grčije

Tudi slovenska notranja ministrica Vesna Györkeš Žnidar je zavrnila razlage, po katerih predlog premiera Mira Cerarja o okrepljenem nadzoru grško-makedonske meje ob pomoči EU služi izrivanju Grčije iz schengenskega območja.

»Namen ukrepov ni osamitev Grčije,« je povedala. Grčija naj bi še naprej zagotavljali pomoč, da bi lahko začela učinkovito nadzirati zunanjo mejo. Več pa bi morala predvsem pri vzpostavljanju žariščnih točk (hot spotov) za obravnavo beguncev in migrantov.

Ministrica je zaznala pozitivne ocene Cerarjevega predloga, predvsem med višegrajskimi državami.

Na grško-makedonski meji. Foto: Alexandros Avramidis/Reuters Pictures

Namen naj bi bil pritisk na države, ki še niso vložile vseh naporov za varovanje zunanje meje. Podobno po ministričinih besedah velja za razprave o malem schengnu in o uporabi 26. člena zakonika o daljšem nadzoru na notranjih schengenskih mejah.

Eno od žgočih vprašanj prihodnjih tednov bodo merila, po katerih naj članice dopuščale vstop državljanov tretjih držav. Nemški minister de Maizière po besedah Györkeš Žnidarjeve nasprotuje temu, da bi kot merila za dovoljenje za vstop veljala napoved begunca, da bo zaprosil za azil v Avstriji ali Nemčiji.

Slovenija naj bi pri ukrepanju na meji s Hrvaško sledila ukrepom v Avstriji in Nemčiji, saj noče postati begunski žep. Ministrica od nove hrvaške vlade pričakuje bolj konstruktivno sodelovanje, saj so države lahko krizi kos samo, če ukrepajo skupaj. Hrvaške informacijska blokade ne pričakuje.

Prebežniki na poti med Makedonijo in Srbijo. Foto: Visar Kryeziu/AP Pictures

Juncker pozdravlja Cerarjev predlog o pomoči Makedoniji

Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je sicer odgovoril na pismo slovenskega premiera Mira Cerarja glede okrepitve nadzora EU na makedonsko-grški meji. V njem je pojasnil, da se po veljavnih pravilih ne da razporediti enot v okviru Frontexa na ozemlju nečlanice. Frontex pa deluje na grškem delu meje.

Bruselj še preučuje, na kakšen način bi lahko zagotovil finančno in materialno pomoč Makedoniji. Juncker podpira Cerarjevo pobudo, da bi članice EU pomagale Makedoniji z napotitvijo svojih policistov. Slovenske izkušnje z dvostransko policijsko pomočjo drugih članic naj bi bile v pomoč.

Juncker v pismu glede režima na meji pojasnjuje, da države dejansko ne bi smele dovoliti vstopa državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop. To vključuje tudi tiste, ki ne zaprosijo za azil, čeprav bi lahko.

Prijavi sovražni govor