Se bodo zdaj lahko temeljito lotili dela?

Iz prve vlade Édouarda Philippa odšel François Bayrou, na položaje tudi ženska imena.

Objavljeno
22. junij 2017 00.29
Mimi Podkrižnik
Mimi Podkrižnik
Francoski predsednik Emma­nuel Macron je dobil volitve­ tudi zato, ker je govoril o ­kreposti v politiki, o morali in ­etiki, ki da morata dokončno­ pregnati vse sporne prakse iz francoskega političnega življenja.

Nekaj dni po parlamentarnih volitvah, na katerih je Macron prepričljivo zmagal ob prav tako prepričljivi volilni abstinenci, so Francozi zvečer spoznali imena druge vlade Édouarda ­Philippa. Po dobrem mesecu dni so »morali« prvi kabinet zaradi afer zapustiti štirje ministri, trije iz vrst stranke ­MoDem (Demokratično gibanje).

Ministri niso bili nepomembni, ne po resorjih, ki so jim bili zaupani, ne po mestu, ki ga zasedajo v Republiki naprej! (La République en marche!, LRM) ali MoDemu oziroma blizu predsednika Emmanuela Macrona. Toda odnesle so jih afere, kar je verjetno prav: čeprav so preiskave še vedno preliminarne, vprašanje, ki si ga že postavljajo neredki v Franciji, pa je, ali jih bodo odnesle dovolj daleč, da se bo macronizem še lahko zagovarjal z integriteto politike, ki brani krepost.

Generalni sekretar Elizejske palače Alexis Kohler je sinoči povedal, da bodo štiri izpraznjena ministrska mesta zasedli pravnica Nicole­ Belloubet, po novem ministrica za pravosodje, Florence Parly, ki je prevzela obrambno ministrstvo, Jacques Mézard je postal minister za teritorialno kohezijo, Nathalie Loiseau pa ministrica za evropske zadeve. Medtem ko je večina ministrov Philippove druge vlade še iz prve, osnovane pred dobrim mesecem dni, so novinci tudi Stéphane Travert, ki je na ministrstvu za kmetijstvo zamenjal Mézarda, in Jacqueline Gourault, ministrica ob notranjem ministru, ter še šest državnih sekretarjev. V novi vladi sedi 20 ministrov in 10 državnih sekretarjev, do sinoči je bilo ministrov 18 in še 4 državni ­sekretarji.

Nemirni čas po parlamentarnih volitvah

Dopoldne je odjeknila vest, da po že dveh ministrskih odstopih Richarda Ferranda (LRM) in Sylvie Goulard (MoDem) zapuščata vlado še dva ministra iz sredinskega Demokratičnega gibanja: François­ Bayrou, do sinoči minister za pravosodje, in Marielle de Sarnez, dosedanja ministrica za evropske zadeve. Razlog za umik je aferaški oziroma preliminarna preiskava domnevnih finančnih nepravilnosti, povezanih z delom asistentov evropskih poslancev iz vrst MoDema.­ Da se umika tudi predsednik stranke in nekdanji evroposlanec Bayrou, je neredke presenetilo, saj je še malo pred tem zatrjeval, da je odločitev Sylvie Goulard za odstop »samo osebna«.

Potem je naredil enak korak, čeprav, kot je izjavil včeraj popoldne na tiskovni konferenci, v MoDemu »ni bilo lažnega zaposlovanja, kar bo enostavno dokazati«. Verjame, da se bo to tudi zgodilo, saj zaupa sodstvu, kakor je prepričan, da so ga z afero, s katero nima nič, saj njegovo ime v preiskavi ni niti omenjeno, hoteli samo diskreditirati zaradi zakona o etičnosti v politiki, ki ga je poskusil uveljaviti v parlamentu – in gre zato marsikomu v nos.

»Ni mogoče živeti v družbi nenehnega in splošnega ovajanja,« je dejal, in Francija da je družba pisanja anonimnih pisem in ovajanja, blatenja v medijih, na družbenih omrežjih … Umaknil se je zato, ker ne bi hotel tej »lažni kampanji« izpostavljati vlade in Emmanuela Macrona. Predsedniku bo »še naprej stal ob strani, da bi mu pomagal in ga podpiral«, kakor bo MoDem tudi v prihodnje zaveznik Republike naprej!

Stara politična trgovina?

Neredki pravijo, da zagotovo ne bi bilo spodobno, če bi François Bayrou z bremenom finančnih nepravilnosti v stranki spravil na svetlo obljubljeni zakon o morali in etiki v francoskem političnem življenju; četudi je bil Bayrou eden tistih, ki so februarja sklenili ključno zavezništvo z Macronom in mu »nekako« pomagali na oblast. V aferi MoDem je namreč pod drobnogledom preiskovalcev »hibridnost med stranko in evropskim parlamentom« oziroma domnevno plačevanje dela nekaterih zaposlenih na sedežu stranke iz denarja za asistente evropskih parlamentarcev v obdobju 2009–2014.

Ker je že pred predsednikom in njegovo desno roko, nekdanjo poslanko v evropskem parlamentu Marielle de Sarnez, zaradi istega bremena odstopila obrambna ministrica Sylvie Goulard, prav tako nekdanja evroposlanka iz vrst MoDema, bi nekateri pričakovali, da se bo sredinska stranka – ob tokratnih volitvah je ciljala zelo visoko in je na koncu dosegla izjemen volilni rezultat – nekoliko oslabila: po včerajšnjem preoblikovanju vlade res sedita v njej le dva ministra iz sredinske opcije … Medtem pa je že slišati, da bo odstopla Marielle de Sarnez predsedovala poslancem MoDema v narodni skupščini, Richard Ferrand, doslej minister za teritorialno kohezijo, pa skupini macronistov. To je, kot so bili ostri v Le Mondu, šokantno, saj ni mogoče čistiti vlade, ob tem pa »slabo« premakniti v parlament. Manever da diši preveč po »stari politiki« umikanja in dogovarjanja, po preteklih političnih trgovinah.

Čiščenje

Macronizem hoče – vsaj na deklarativni ravni – odpraviti netrans­parentne stare prakse, očistiti, kar je slabega, in »povrniti zaupanje v politiko«. Afere s preteklimi grehi so nemudoma privrele na dan, tudi čistke so ali naj bi bile takojšnje, zdaj je le upati, da bi bile res temeljite in da se predsedniku Emmanuelu Macronu in premieru Édouardu Philippu kmalu ne bo treba več ukvarjati s problemi vlade in posameznih politikov, zato pa s težavami Francije. Ni jih malo.