Cipras v Moskvi: Posebej pomenljiv je čas obiska

Grški premier Aleksis Cipras je v sredo prispel v Moskvo na pogovore z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Odkar vodi vlado Siriza, Evropsko unijo in Združene države vznemirjajo odnosi Aten z Rusijo. Posebej pomenljiv je čas obiska, Grčija se približuje insolventnosti.

Cipras je začel kontroverzni obisk v Rusiji v pomembnem trenutku, tik pred grškim odplačilom dolga v višini 448 milijonov evrov Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF). Evropsko unijo in Washington hkrati zaposlujejo kritike predsednika grške vlade na račun neuspešnih evropskih gospodarskih sankcij zoper Rusijo. V zraku je vprašanje morebitne ruske finančne pomoči oziroma novega rusko-grškega zavezništva. Analitiki ob tem poudarjajo, da je Rusija sama v težkem ekonomskem položaju, zato za Grčijo ne more postati nadomestek za Evropsko unijo; kakršna koli ruska pomoč bankrotirani državi bi bila pičla. Ne glede na to se ves čas vrstijo se ugibanja, čemu je namenjen Ciprasov obisk pri Putinu.

Ali bi se Grčija lahko odmaknila od Zahoda? Od leta 1952 je članica zveze Nato in od 1981. je del Evropske unije, pomembna je za evropsko politično in varnostno ureditev in za Zahod sploh, slednji si je vedno prizadeval, da bi jo obdržal v svoji orbiti. Odkar je 25. januarja v Grčiji zmagala levičarska koalicija Siriza pa so v središču pozornosti odnosi z Moskvo, veliko se je ugibalo o morebitni ruski, tudi kitajski pomoči. Ni ostalo neopaženo, da je pozimi mandatarja Aleksisa Ciprasa kot prvi tuji predstavnik obiskal ruski veleposlanik v Atenah, medtem ko je nemška kanclerka Angela Merkel zmagovalcu s stinjenimi zobmi čestitala po dveh dneh.

Negotovo je, ali je grška ruska karta kaj več od taktiziranja in poskusa krepitve pogajalskih izhodišč. Težko si je predstavljati, da bi se uradne Atene hotele odmakniti od Evrope in približati Rusiji, obrambni minister je tudi povedal, da Grčija ostaja del Natovega zavezništva. Navsezadnje je bilo prazno tudi nedavno vznemirjenje, povezano z vetom Aten na nove sankcije proti Rusiji. Zunanji minister je naknadno problematiziral okoliščino, da jih Evropska unija ni niti vprašala za mnenje. Zadržanost Grčije do ekonomskih sankcij pa ostaja, lastna je več članicam Unije, naposled tudi Sloveniji.

Ne prosimo Rusije

Grčija ni zaprosila Rusije za finančno pomoč, svoje dolžniške težave želi rešiti znotraj Evropske unije, je v sredo pred srečanjem v Moskvi za Reuters izjavil predstavnik grške vlade. Povedal je, da so na dnevnem redu voditeljev gospodarsko sodelovanje, naložbe in izvoz, češ, »krepitev bilateralnih odnosov je suverena pravica vsake države«, pri čemer Grčija vse svoje ravnanje umešča v evropski kontekst. Finančni minister Janis Varufakis je v intervjuju za enega od domačih časnikov te dni ponovil, da je treba grško krizo rešiti v okviru Evropske unije, izvenevropske relacije niso povezane s tem.

Vtem ko je premier Cipras pred obiskom komentiral evropsko-ameriške sankcije proti Rusiji z besedami, da ukrepi »ne vodijo nikamor«, je predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz pripomnil, da članica ne bi smela prekiniti evropske linije sankcij. »Grčija terja in tudi dobi precej evropske solidarnosti«, zato po njegovih besedah Unija pričakuje solidarnost in ne enostranskega ukrepanja.

Ne glede na zgodovinske in kulturne vezi ter pravoslavje, skupno Rusiji in Grčiji, pa je slednja močno vsidrana v evroatlantske strukture. Članstvo v EU in Natu je bistvo njene moderne identitete in ekonomskega preživetja, poudarja BBC. Teoretično bi bil možen dogovor, po katerem bi Grčija grozila z vetom evropskih sankcij v zameno za ekonomsko pomoč, vendar dejansko najbrž nobega stran tega noče, navaja vir. Bolj verjetna je zgolj okrepitev trgovinskega sodelovanja.

Bolj kot obisk sam po sebi vznemirja njegova časovnica, Grčija je sredi pogajanj z Evropsko unijo in utegne v nekaj tednih ostati brez denarja, povzemajo številni mediji. Medtem ko Kremelj pred obiskom v zvezi z denarno pomočjo južnoevropski članici Unije ni rekel nič, prevladuje prepričanje, da je za atensko vlado nemara izziv, da bi se po pomoč zatekla k Rusiji, vendar bi bila izbira docela zgrešena.

Preveč preprosti scenariji

Se nabor opcij za Grčijo z vsakim dnem zmanjšuje in je za Atene napočil čas, da razmišlja o strateškem zavezništvu z Moskvo kot nekakšnem rezervnem načrtu? Vprašanje je pred obiskom na mnenjski strani zastavil vprašanje Financial Times, ki je zadržan do takšnih scenarijev in poudarja, da Ciprasove odrešitve ni v Moskvi. Stvari pač niso tako zelo preproste, da bi se Grčija lahko zatekla po kratkoročno posojilo k Rusiji in ji v zameno ponudila veto na podaljšanje sankcij.

Prvič, Rusija je ekonomska zelo šibka in ni zmožna ponuditi Grčiji prav veliko – ne more si privoščiti, da bi tudi ona izgubila milijarde evrov, kakor so jih izgubile članice evra, piše britanski dnevnik. Obenem je za Grčijo vprašljivo, ali bi se hotela vezati na rusko državo, ki jo samo pesti ekonomska kriza. Drugič, članice EU obvezujejo mednarodne pogodbe, bilateralni dogovor z Rusijo pa pomeni prepuščenost samemu sebi. »Ali Grčija zares hoče, da je Putin njen upnik?« In nazadnje, Atene so prejemnik evropskih fondov, popolna konfrontacija z Unijo bi imela za posledico finančni bumerang. »O čem se bo torej Cipras pogovarjal s Putinom?« Najbolje bi bilo, da o vremenu in športu, pravi FT, čeprav ne izključuje niti tega, da Grčija nemara precenjuje potencial ruske »rezervne opcije«.

Skrb, ali bi Grčija lahko zdrsnila v rusko sfero, razburja še bolj Obamovo administracijo in ameriške medije. Grški premier, ki nujno potrebuje pomoč, bi moral biti previden, da ga ne bi izrabili za spodkopavanje evropske enotnosti, je komentiral New York Times. Opozoril je, da si ruski predsednik Vladimir Putin prizadeva izrabiti razlike znotraj Evropske unije za lastne interese. Pri tem se med drugim sklicuje na nekatere primere: nedavno laskanje Cipru in posojilo tamkajšnji vladi v zameno za dostop ruskih bojnih ladij v ciprska pristanišča; vzdrževanje stikov z madžarskim premierom Viktorjem Orbanom; in lanskoletno posojilo ruskih bank skrajno desni Nacionalni fronti v Franciji, ki grozi z izstopm iz evrskega območja. V tem smislu, piše NYT, bi bilo za Putina pomembno zmagoslavje, če bi Cipras v Moskvi, z ruskim predsednikom ob boku, izrekel javno kritiko sankcij Evropske unije.