»Se je francoski predsednik ujel v past?«

Razmere so izredne, izjemno ostra je tudi retorika: beseda vojna kakor da ne moti več, politika jo ima nenehno na jeziku.

Objavljeno
17. november 2015 17.56
FRANCE-SHOOTING/
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Mimi Podkrižnik, zunanja politika
Francoski predsednik François Hollande zamenjuje svoj navadno medli besednjak sredinskega levičarja za ostra žela, značilna bolj za desnico ali celo skrajno desnico. »V vojni smo,« je ponovil večkrat tudi med svojim nedavnim govorom pred parlamentarci. In zato je prva skrb nacionalna varnost.

Med tem pa »čas po pariških napadih 13. novembra« teče svojo pot: iskalne akcije še več domnevno vpletenih napadalcev potekajo in dobivajo nove razsežnosti (včeraj so odkrili še eno vozilo, povezano s petkovimi napadi); Francija si prizadeva uresničevati napovedi predsednika Hollanda, da bo brez milosti udarila po Islamski državi (v noči s ponedeljka na torek so francoske sile znova bombardirale Rako na severu Sirije); vladajoča politika išče svoj novi modus operandi: v boju proti terorizmu hoče spremenili ustavo ...

V »znak solidarnosti z najstarejšo zaveznico ZDA« je v ponedeljek zvečer v Pariz priletel tudi ameriški državni sekretar John Kerry. Med včerajšnjim pogovorom s predsednikom Hollandom je bila v ospredju Sirija in krepitev francosko-ameriškega vojaškega sodelovanja. »Premagali bomo Islamsko državo in vse, ki verjamejo v njihovo zaničevanja vredno ideologijo ... Premagali jih bomo skupaj in zmagali,« je bil Kerry odločen takoj ob prihodu v Pariz, po srečanju s francoskim kolegom pa je dejal: »Mogoče nas le nekaj tednov loči od možnosti velikih sprememb v Siriji.«

Pismu predsedniku Hollandu v razmislek

V tragediji, ki je doletela Francijo, želi krepiti svoje notranjepolitično mesto tudi opozicijska politika ... Medtem ko skrajna desnica v svojem slogu neženirano povezuje teroristične napade z migrantsko krizo, nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy pravi, da bo deloval »konstruktivno« – a le, če bo François Hollande izpolnil vse svoje obljube o močno poostreni varnostni politiki. Nad »vojnim razpoloženjem« se zdijo zaskrbljeni le na levi levici, kjer opozarjajo, da se izredne razmere ne smejo spremeniti v »trajni režim«. In nekatere pozive k pomirjajoči retoriki je slišati iz tujine. Znani belgijski zgodovinar in pisec David Van Reybrouck je napisal »pismo« francoskemu predsedniku Françoisu Hollandu, objavljeno tudi v Mondu, v katerem je opozoril na neprimerno nepremišljenost izrazov vojna, vojno dejanje, teroristična vojska ..., ki jih je prvi med Francozi uporabil takoj po petkovih napadih, in jih zdaj ponavlja ves svet. Avtorja preveč spominjajo na držo ameriškega predsednika Georgea W. Busha po napadih 11. septembra v New Yorku, tudi on je takrat izjavil: "Sovražniki svobode so proti naši državi zagrešili vojno dejanje"... Posledice teh zgodovinskih besed so znane: Afganistan in brez mandata ZN napad na Irak, proti čemur je zaman protestiralo na milijone ljudi po svetu ...

David Van Reybrouck verjame, da se je predsednik Hollande ujel v past – v plehko notranjepolitično past, tudi zato ker so pred vrati regionalne volitve in čez poldrugo leto predsedniške in parlamentarne volitve, katerih fokus bo odslej zagotovo – nacionalna varnost. Ujel da se je v svetovno zanko, kajti z »napovedjo vojne« je naredil tisto, kar so si teroristi najbolj želeli: z navdušenjem je sprejel povabilo v džihad. In tako da predsednik Hollande samo še pospešuje strašno spiralo zla ... Odločnost bi bilo mogoče, kakor je še poudaril belgijski pisec, pokazati tudi z drugim izrazjem.

Kot (seveda neprimerljiv) primer je navedel, kako se je norveški premier Jens Stoltenberg takoj po napadih pred leti v Oslu zavzel »za več demokracije, več odprtosti in več sodelovanja«. »[Predsednik Hollande], sklicevali ste se na svobodo, a treba bi bilo govoriti tudi o drugih dveh vrednotah francoske republike: enakosti in bratstvu. Zdi se mi, da ju v tem trenutku potrebujemo bolj kot pa vašo dvomljivo vojno retoriko.«

Terorizem in turizem

Da beseda vojna strašno plaši, zdaj zaznavajo v Parizu že tudi turistično. Odpovedi je ogromno, po pisanju Monda predvsem med Američani in Japonci, ki dajo še posebej veliko na varnost. Bojazen, da bi tako kot v Egiptu in Tuniziji »po arabski pomladi«, zdaj še v Franciji nastopila »turistična zima«, je na mestu. Že v ponedeljek je bila očitna nova borzna dinamika ... Mimi Podkrižnik