Sedanji genocid nad kristjani enak genocidu nad Armenci

Papež Frančišek se je, tako kot predhodnika, ob stoti obletnici lotil teme turškega pokola Armencev.

Objavljeno
12. april 2015 21.54
POPE-ARMENIA/GENOCIDE
Tone Hočevar, zunanja politika
Tone Hočevar, zunanja politika
V Vatikanu so se včeraj s papeževo mašo in ob sodelovanju armenskega cerkvenega in političnega vrha pa ob navzočnosti Armencev z vsega sveta spomnili stoletnice turškega pokola poldrugega milijona Armencev. Prvega izmed treh najbolj grozljivih genocidov 20. stoletja, je rekel papež, potem pa opomnil, da se genocid dogaja tudi danes. Žrtve so kristjani, svet pa molči.

Jorge Mario Bergoglio nikakor ni prvi šef cerkvene države, ki se je spomnil turškega genocida nad Armenci, čeprav utegne prav njegova včerajšnja poteza zaostriti odnose med Svetim sedežem in Turčijo, s katero je sicer stkal kar dobre odnose. Med lanskim obiskom v Turčiji sta se papež in Redžep Erdogan celo dogovarjala, da bosta vsak na svoji strani prispevala k miru in sožitju, papež tako, da bo dvignil besedo proti islamofobiji v zahodnem svetu, Erdogan pa tako, da bo branil kristjane na Bližnjem vzhodu.

Pred Frančiškom sta se teme armenskega genocida lotila dva predhodnika, Janez Pavel II. in Benedikt XVI.. Predvsem poljski papež Wojtyla pa je svojemu sedanjemu nasledniku ponudil tudi priložnost, da mu o genocidu sploh ni bilo treba govoriti s svojimi besedami in svojimi stališči, ampak je vse skupaj zavil v diplomatski besednjak in samo citiral, kar je o dogajanju pred stoletjem izrekel Janez Pavel II.

Vatikanski papež in armenski patriarh sta leta 2001 z ostro obsodbo pokola civilnega armenskega prebivalstva izzvala gnev turških oblasti, ki so vedno zanikale genocid, pri tem pa trdile, da je pred stoletjem, med letoma 1915 in 1917, v medsebojnih bojih padlo med 300 in 500 tisoč Turkov in Armencev.

Da je šlo za pokol poldrugega milijona civilistov, so Turki vedno zanikali. Tudi množičnega razseljevanja armenskega prebivalstva po vsem svetu, ki je sledilo genocidu, niso hoteli povezati z obračunom v obdobju prve svetovne vojne. Genocid nad Armenci je bil pokol krščanskega prebivalstva je opomnil šef Svetega sadeža, Armenija je bila prva dežela na svetu, ki je že v začetku četrtega stoletja po Kristusu sprejela krščansko vero.

Pokol Armencev leta 1915 je bil prvi genocid v dvajsetem stoletju, je navzoče na trgu svetega Petra spomnil papež, druga dva genocida sta bila nacistični in stalinistični. Pozneje so sledili pokoli v Kambodži, Ruandi, Burundiju in v Bosni. Človeštvo pa je očitno nemočno, ko se dogajajo taki zločini.

Danes prihaja do podobnih grozot, je opomnil Bergoglio. Žrtve novega genocida so kristjani, pa si svet pred tem zatiska oči in noče dvigniti glasu, je svetovno javnost in predvsem sedanje politične voditelje opomnil šef Katoliške cerkve. Kritike so bile namenjene sedanjim voditeljem, predvsem tistim, ki vodijo velike sile in ne storijo ničesar, da bi se ustavili pokoli krščanskega prebivalstva na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Svet poskuša celo prikriti trpljenje kristjanov, je mednarodni javnosti očital papež.

Bergogliovo stališče o mednarodni brezbrižnosti ob trpljenju kristjanov ni čisto novo, zadnje čase je šel Vatikan celo dlje, odmaknil se je od svojega tradicionalnega upiranja vojaškim intervencijam in skoraj neposredno podprl vojaško intervencijo proti tako imenovani islamski državi. Ali gre pri tem za papeževo osebno stališče ali vendarle za širše pripravljene smernice, ki jih v vatikanskem državnem tajništvu kljub reformam rimske kurije tudi papež ne more utišati, še ni jasno.

Francoska provokacija?

Podobna vprašanja o teži papeževih mnenj v primerjavi s tradicionalnimi vatikanskimi stališči opazovalci postavljajo tudi ob zadnjem zapletu med cerkveno državo in Francijo. Vsi se spomnijo papeževih izjav o homoseksualcih, ko se je vprašal, kdo je on, da bi lahko sodil, ta čas pa se zdi Bergogliovo načelno, filozofsko in teološko spraševanje popolnoma odveč v trenutku, ko Vatikan zavrača agreman novemu francoskemu veleposlaniku.

Pariz na odgovor čaka že od začetka januarja, kar je v diplomatskih odnosih skrajno nenavadno, zato so tudi sprožili polemiko, ki utegne odnose v prihodnje še zaplesti. Izkušeni diplomat Laurent Stéfanini, ki ga je vlada predsednika Hollanda predlagala za veleposlanika, je namreč aktivni katolik in hkrati gej, kar naj bi bilo za cerkveno državo nesprejemljivo.

Podoben zaplet med Parizom in Vatikanom se ne dogaja prvič. Pred sedmimi leti je tudi tedanji francoski predsednik Sarkozy za veleposlanika pri Svetem sedežu predlagal diplomata, ki je bil katolik in je hkrati živel v civilni zvezi z moškim partnerjem. V Vatikanu, tako pravijo strogo neimenovani viri, so prepričani, da Pariz namerno provocira. Od Francije pričakujejo, da bo po pretirano dolgem čakanju agremana sama zamenjala kandidata za veleposlanika z novim, ki ne bo gej. Stališče Jorgeja Maria Bergoglia »Kdo pa sem, da bi lahko sodil« pa se s tem spreminja v zasebno mnenje, ki ne vpliva na stanje v Katoliški cerkvi.