Tiskane izdaje
Beograd se je Ljubljani pritožil zaradi predsednika Boruta Pahorja, ki je pozval k popolnemu priznanju neodvisnosti Kosova. Haag je posredno podprl Zagreb, ko je Beograd zatožil varnostnemu svetu ZN, ker Srbija sodišču ni izročila radikalcev, ki so vplivali na priče proti Vojislavu Šešlju.
Kljub ostremu protestu Beograda zaradi stališč Slovenije do Kosova ne bo reprize protestov iz leta 2008, ki so bili uperjeni tudi proti Sloveniji, ker je med prvimi brez zadržkov priznala enostransko razglasitev samostojnosti Kosova. Protestniki z navijaškimi skupinami na čelu so hoteli vdreti v slovensko veleposlaništvo, pri čemer so razbili njegovo pročelje in nekaj oken, v poslopje pa niso vdrli. Čeprav je policija takoj ukrepala in protestnike pregnala, je na veleposlaništvu nastala večja gmotna škoda. Malo verjetno je tudi, da bi nezadovoljstvo z izjavo slovenskega predsednika vplivalo na dvostranske odnose med Beogradom in Ljubljano.
Slovenija ogroža najvišje srbske interese
Srbsko zunanje ministrstvo je slovenskemu veleposlaniku v Beogradu Vladimirju Gaspariču izročilo protestno noto zaradi izjave Boruta Pahorja, ki je na slovensko-kosovski poslovni konferenci poudaril, da Slovenija podpira željo, da Kosovo diplomatsko priznajo vse države, zlasti njegove sosede, in da je vključeno v vse mednarodne organizacije, s čimer bo dobilo možnost za politični, gospodarski in vsestranski družbeni razvoj.
V protestni noti je srbsko zunanje ministrstvo opozorilo, da se je v preteklosti že večkrat zgodilo, da so slovenski politiki pozvali k priznanju enostransko razglašene neodvisnosti Kosova, kar ogroža najvišje interese Srbije. Po njihovem tovrstni pozivi spodkopavajo prizadevanje Srbije in EU za statusno nevtralni dialog med Beogradom in Prištino, kar da je edini legitimni okvir za doseganje stabilnosti na Kosovu. Beograd je slovensko stran še pozval, naj se v prihodnje vzdrži izjav, ki neposredno škodujejo odnosom in zaupanju med Slovenijo in Srbijo.
Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je pojasnilo, da je Slovenija Kosovo priznala kot samostojno in neodvisno državo ter podpira njegovo evropsko integracijo, kot podpira evropsko integracijo vseh držav regije Jugovzhodne Evrope in v tem kontekstu tudi reševanje odprtih vprašanj in sporov. V odzivu so poudarili, da Slovenija podpira dialog in izpolnjevanje dogovorov med Beogradom in Prištino, prizadeva pa si tudi za odlične dvostranske odnose in sodelovanje z vsemi državami Zahodnega Balkana.
Srbski korak nazaj
Brammertz je poudaril, da v zaključni fazi dela sodišča sodelovanje države ostaja ključno za zaključek mandata Ictyja. Po njegovem v regiji upada pozitiven trend sodelovanja glede vojnih zločinov, ker je vse preveč politikov in javnih osebnosti, ki zanikajo že sprejete resnice, povečujejo napetosti med narodi in ponavljajo nacionalistične slogane iz preteklosti.
Višje sodišče v Beogradu je odločilo, da niso izpolnjeni vsi pogoji za izročitev odvetnikov vodje srbskih radikalcev Vojislava Šešlja, Petra Jojića in Vjerice Radeta ter njegovega nekdanjega sodelavca Jova Ostojića. Icty jih obtožuje, da so grozili, ustrahovali, ponujali podkupnine in drugače vplivali na dve priči v dveh primerih proti Šešlju. Pred razglasitvijo razsodbe je Icty zahteval tudi njegovo izročitev, vendar je od te zahteve odstopil, nato pa ga je oprostil vseh obtožb. Glede na to, da je tožilstvo napovedalo pritožbo, ni izključeno, da bo Beograd znova pred dilemo, ali naj ga izroči ali ne, izročitev trojice radikalcev pa Icty neuspešno zahteva že poldrugo leto.
Maja Kocijančič, glasnica visoke zunanjepolitične predstavnice EU Federice Mogherini, je zaradi zapleta opozorila, da je polno sodelovanje Srbije s haaškim sodiščem ena pomembnih zadev v procesu pristopnih pogajanj Srbije. Sklenila je z besedami, da je to tudi ena ključnih zadev za sodelovanje in spravo v regiji. Haag in Bruselj sta tako posredno podprla Zagreb, ki je kot pogoj za odprtje 23. poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah v pristopnih pogajanjih Srbije z EU tudi zahteval, da Beograd polno sodeluje s haaškim sodiščem.
