Tiskane izdaje
Bruselj – Načrt za rešitev begunske krize in končanje kaotičnih razmer v Egejskem morju je ambiciozen: od nedelje, 20. marca, bodo vsi neregularni migranti, ki bodo prišli iz Turčije na grške otoke, vrnjeni v Turčijo.
To je bil glavni sklep vrha Evropske unije in Turčije. Z njim naj bi ustavili begunski tok čez Egejsko morje. Po načrtih Unije naj bi vse potekalo v skladu z evropskim in mednarodnim pravom. Cilj sklepa je ustaviti neregularni tok beguncev.
Vsi, ki bodo vrnjeni, bodo obravnavani individualno. Izključeno bo vsako skupinsko vračanje. Ne glede na postavljeni rok se bosta, kot je pričakovati, obravnava beguncev in njihovo vračanje začela izvajati po novem šele v prihodnjih tednih, saj Grčija še nima administrativnih in drugih zmogljivosti za izpeljavo postopkov.
Zgornja meja: 72.000 ljudi
Predvideno je, da bi za vsakega vrnjenega Sirca, ki je v Grčijo prišel neregularno, članice neposredno sprejele enega sirskega begunca iz Turčije. Zgornja meja je postavljena pri 72.000 ljudeh. Če bo skupno število preseženo, bo mehanizem ustavljen. Splošno pričakovanje je, da številčna meja ne bo presežena, ker naj se begunci ne bi več odločali za tvegano in drago pot čez morje, če bodo vnaprej vedeli, da jih bodo vrnili v Turčijo in pozneje sploh ne bodo več mogli priti na vrsto za zakonito preselitev v EU.
Davutoğlu: Zgodovinski dan
Če bo šlo vse po načrtih, bo nato zagnana še prostovoljna shema preseljevanja beguncev iz Turčije v članice EU. »Ko bodo neregularne migracije na koncu, bomo uporabili prostovoljni mehanizem,« je sporočila nemška kanclerka Angela Merkel, ki je v zadnjih tednih pripravljala prelomni načrt s Turčijo. Tudi turški premier Ahmet Davutoğlu je bil nadvse zadovoljen z razpletom. Po končanem vrhu je govoril o zgodovinskem dnevu. »Danes spoznavamo, da imata Turčija in EU enako usodo, izzive in prihodnost,« je sporočil.
Unija je Turčiji za pomoč beguncem doslej obljubila skupaj šest milijard evrov do leta 2018. Že v tednu dni naj bi identificirali seznam projektov na področju zdravstva, izobraževanja, infrastrukture. Obveljalo je tudi, da se bodo pospešili postopki za odpravo vizumov najpozneje do konca junija, če bo Turčija izpolnila vse pogoje. Poleg tega se Ankari obeta napredek pri odpiranju poglavij v okviru pristopnih pogajanj. Tako naj bi v okviru želenega oživljanja pristopnega procesa že do konca junija odprli še eno od 35 poglavij, proračun.
Evropska unija torej pričakuje pozitivne učinke dogovora s Turčijo že v nekaj tednih: tako tihotapci kot neregularni migranti naj bi ugotovili, da je prostor zaprt in da se ne splača odpraviti na pot čez Egejsko morje.
Šibki člen izvajanja sporazuma med EU in Turčijo je Grčija, zlasti zaradi njenih omejenih administrativnih zmogljivosti za izvajanje zapletenih azilnih postopkov pred vračanjem beguncev v Turčijo. To mora potekati povsem v skladu s pravom EU, ki načeloma dopušča vračanje beguncev v države, kakršna je Turčija, če so obravnavane kot varne tretje države ali države prvega azila, v katerih bi lahko begunec že prej zaprosil za mednarodno zaščito. To vse naj bi zagotovilo, da ima pakt Unije z Ankaro trdno pravno podlago.
Sodelovanje Turčije in Grčije s številnimi (zgodovinskimi) težavami v dvostranskih odnosih se bo zdaj dvignilo na višjo raven. Državi naj bi druga v drugo poslali uradnike, ki bodo omogočili tekoče vračanje neregularnih migrantov. Grška vlada bo že tako pred orjaško nalogo, saj bo v nekaj dneh ali največ tednih morala na egejskih otokih vzpostaviti učinkovito administracijo. Vsakemu migrantu, ki ga bodo vrnili, morajo, denimo, zagotoviti pravico do pritožbe.
Postopek v tedni dni
Postopke naj bi izpeljali v tednu dni. Vračanje neregularnih migrantov in sprejemanje beguncev po sistemu eden za enega bo usklajevala evropska komisija. Članice EU bodo morale Grčiji takoj priskočiti na pomoč z mejnimi policisti, strokovnjaki za azilne postopke, prevajalci ... Skupno naj bi v projektu sodelovalo 4000 ljudi. Operacija naj bi zgolj v prihodnjega pol leta stala do 300 milijonov evrov.
Glede na izkušnje so načrti precej optimistični. Turčija bo med drugim morala zagotoviti, da vrnjenih z grških otokov ne bodo vračali na nevarna območja. S tem bi namreč kršila ženevsko konvencijo. Unija že tako pričakuje, da bo Ankara beguncem res zagotavljala status, ki bo enakovreden ženevskemu. Turčija se je zavezala, da bo sprejela vse ukrepe za preprečevanje novih morskih ali kopenskih poti v EU. Predvsem Bolgarija je opozarjala na nevarnost, da bi se begunski tok usmeril čez njeno ozemlje.
Grčija bo morala biti kos tudi položaju na svojem ozemlju, na katerem so se po zaprtju balkanske poti začeli kopičiti begunci. Ti, ki so v Grčijo prišli v zadnjih tednih, še ne bodo del sistema vračanja v Turčijo. Predvideno je, da bi bili s hitrim izpolnjevanjem zavez iz sistema kvot premeščeni po članicah EU.
Cerar; Odstranili
