Tiskane izdaje
Atene − Tudi preštetje že skoraj vseh glasovnic, oddanih na včerajšnjih predčasnih parlamentarnih volitvah v Grčiji, že petih v šestih letih, je potrdilo zmago levičarske stranke Siriza in njenega voditelja Aleksisa Ciprasa. Izidi ostajajo podobni kot sinoči − Siriza je prejela 35,5 odstotka glasov podpore, kar je le slab odstotek manj kot na januarskih volitvah, konservativna Nova demokracija pa 28,1 odstotka. Cipras je tako dobil še drugo priložnost za izvedbo reform, katerih cilj je modernizirati vlado in grško gospodarstvo.
»V težkih pogojih nam je grško ljudstvo dalo jasno nalogo, da se znebimo vsega, zaradi česar smo obtičali v preteklosti,« je po navedbah tiskovne agencije AP svojim privržencem sinoči v Atenah dejal Cipras. »To je velika zmaga, jasna zmaga in zmaga ljudstva,« je dodal. Opozoril je še, da novo vlado čaka trdo delo, ne le zaradi dolžniške, ampak tudi zaradi begunske krize.
A nezadovoljstva grških volivcev ne gre podcenjevati. Kar štirje od vsakih desetih volilnih upravičencev se včerajšnjih volitev niso udeležili − volilna udeležba je bila tako približno 55-odstotna. Poleg tega je tretje mesto s sedmimi odstotki glasov podpore zasedla neonacistična stranka Zlata zora.
Poleg omenjenih treh je sedeže v parlamentu osvojilo še pet strank, med njimi stranka Neodvisni Grki (Anel), s katerimi bo Siriza znova oblikovala koalicijsko vlado, nekdaj vladajoča socialistična stranka Pasok, sredinsko usmerjena stranka Potami (Reka), Grška komunistična stranka in Sredinska unija. Stranki Ljudska enotnost, nekdanjemu skrajno levemu krilu Sirize, ki se je pred časom zaradi nasprotovanja dogovoru s tujimi posojilodajalci odcepilo, preboj v parlament, za kar bi potrebovala tri odstotke glasov, ni uspel.
Časa malo, dela veliko
Grški predsednik Prokopis Pavlopulos bo Ciprasu predvidoma že danes podelil mandat za sestavo vlade, ki naj bi bila po napovedih Sirize oblikovana v vsega treh dneh. V novem parlamentu bo imela sedem poslancev manj kot doslej, 155 namesto 162.
Foto: Alkis Konstantinidis/Reuters Pictures
Prav tako bo imela nova vlada za reforme na voljo le malo časa, opozarja AP. Mednarodni posojilodajalci namreč od Grčije v zameno za nadaljnjo finančno pomoč že prihodnji mesec pričakujejo napredek pri reformah, med drugim pri reformi pokojninskega sistema in dokapitalizaciji bank ter odpravi kapitalskih omejitev, ki trajajo že od junija, poleg tega pa mora vlada oblikovati osnutek državnega proračuna za prihodnje leto. Prezadolžena Grčija denar nujno potrebuje, ne le za izplačilo pokojnin in plač javnemu sektorju, ampak tudi za poplačilo dolgov − že danes po pisanju STA zapade nov obrok iz prvega svežnja pomoči Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Cipras je sicer v predvolilni kampanji za nov mandat napovedoval trd boj s posojilodajalci iz Evropske unije in IMF in izboljšanje pogojev pomoči, v katere je privolil julija, podobno pa so po navedbah Reutersa danes ponovili tudi v Sirizi. »V prihodnjem obdobju bomo nadaljevali pogajanja, prva in najpomembnejša bitka pa je vprašanje dolga,« so sporočili. A iz Bruslja prihajajo jasni namigi, da so se o tem vprašanju dogovorili že poleti in da so pogajanja končana.
Čestitke Ciprasu iz EU
Ciprasu so za zmago že sinoči čestitali visoki predstavniki Evropske unije. Prvi mož evroskupine Jeroen Dijsselbloem je izid volitev ocenil za močan mandat volivcev za nadaljevanje reform v Grčiji. »Veselim se hitrega oblikovanja nove vlade,« je tvitnil po pisanju STA. K hitremu oblikovanju trdne vlade, ki bo naredila to, kar je potrebno, je pozval tudi predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. Francoski predsednik François Hollande pa je izide označil za pomemben uspeh Ciprasa in napovedal skorajšnji obisk v Atenah. »Grčijo s trdno večino čaka obdobje stabilnosti,« je še menil Hollande.
