Širjenje Nata in Unije je ogrozilo ravnotežje moči

Ne zdi se verjetno, da se bo Moskva lotila predvidene 29. članice zveze, male Črne gore.

Wed, 17.02.2016, 10:00

Severnoatlantska zveza in Rusija živita v različnih svetovih, kar dokazuje tudi načrtovana širitev Nata na Črno goro. Še včeraj je bilo aktualno oblikovanje strateškega partnerstva med EU in Rusijo, danes pa se gleda na Rusijo kot na sestavni­ del kriznega pasu okoli EU, ki postavlja pod vprašaj varnostno ureditev po hladni vojni.

Moskva ocenjuje, da Zahod (ZDA, Nato in EU) izziva neravnotežje moči s širjenjem ekskluzivnih organizacij, kot sta Nato in EU. Po njenem ta proces ustvarja delitve v evropski varnosti, hkrati pa približuje Nato ruskim mejam. Ruski odposlanec pri Natu Aleksander Gruško je izjavil, da kopičenje sil zavezništva v vzhodni Evropi, čedalje bližje ruskih meja, ne more ostati brez vojaško-tehničnega ­odgovora.

Poudaril je, da to pomeni ogrožanje varnosti Rusije, ki bo zavarovala lastne varnostne interese. Gruškov ni povedal, kakšne poteze bo potegnila Moskva, ker Pentagon načrtuje štirikratno povečanje izdatkov za vojaške enote in usposabljanje v Evropi, ZDA in njeni zahodni zavezniki pa so v članicah Nata v osrednji in vzhodni Evropi že namestili dodatno oborožitev. V tančico skrivnosti je zavito, ali sploh in kakšne ukrepe načrtuje Moskva, ko se bo Natu dokončno pridružila Črna gora. Moskva namreč ni sprejela nobenih ukrepov, ko so Bolgarija, Madžarska, Slovenija, Slovaška, Hrvaška in Albanija postale članice Nata, zdaj pa naj bi se lotila male Črne gore.

Stoltenberg: Vrata so odprta

Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je po ponedeljkovem začetku formalnih pogajanj s Črno goro o članstvu poudaril, da Nato sporoča, da so vrata zveze odprta. Po njegovem je lani Nato s formalnim povabilom Črne gore v članstvo sprejel pomembno odločitev, ki bo prispevala k stabilnosti na Zahodnem Balkanu, nestabilnost v tujini pa neposredno vpliva tudi na varnost doma.

Protest proti članstvu v Natu. Foto: Stevo Vasiljevic/Reuters

Članstvo v Natu se je od ustanovitve leta 1949 v šestih fazah širitve povečalo z 12 na 28 članic, Črna gora pa naj bi letos postala 29. članica zavezništva. Stoltenberg je pojasnil, da bo Nato še naprej sledil trem osnovnim ciljem; skupni obrambi, reševanju kriznih situacij in kolektivni obrambi. Zato je lani nadaljeval reforme v civilni in vojaški strukturi, katerih cilj je učinkovita in odgovorna institucija.

Po oceni slovenskega veleposlanika pri severnoatlantski zvezi Jelka Kacina bodo pristopna pogajanja Črne gore z Natom trajala najdlje tri mesece. Sledil bo podpis protokola o pridružitvi, ki ga bodo predali ameriškemu State Departmentu v Washingtonu. S tem bo formalno končan pridružitveni proces, potem pa se bo začela serija ratifikacij v parlamentih držav članic Nata. Po pričakovanjih črnogorske obrambne ministrice Milice Pejanović - Đurišić bi lahko bila pristopna pogajanja sklenjena do aprila, medtem ko Stoltenberg upa, da bodo sklenjena do konca leta.

Balkanska zveza vojaško nevtralnih držav

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je obtožil Nato podžiganja strahov glede ruske grožnje, s čimer si želi upravičiti svoj obstoj in širitev na vzhod. Povedal je, da mora Nato ostati v svojih mejah, in kritiziral tudi vabilo za pridružitev Črne gore. Sklenil je z opozorilom, da so Natova dejanja dejavnik destabilizacije za globalno stabilnost.

Predstavnik opozicijske Demokratske fronte (DF) Milan Knežević je povabil na obisk podpredsednika ruske vlade Dmitrija Rogozina, vendar mu je zunanje ministrstvo odreklo gostoljubje. Pojasnili so, da se Knežević ni posvetoval s pristojnimi institucijami. Rogozina ne bo v Črno goro, ker je na seznamu ruskih državljanov, ki nimajo dovoljenja za vstop v državo. Hladen sibirski veter iz Kremlja je zapihal v Podgorici, ko je Črna gora uvedla sankcije proti Rusiji, črnogorska oblast pa zameri Rogozinu izjave, polne groženj, ker se je Črna gora opredelila za pridružitev Natu.

Moskva si po besedah predsednika Demokratske narodne stranke (DNP) Kneževića, ki je vodil delegacijo črnogorske opozicije v Rusiji, želi, da bi bila Črna gora nevtralna država po švicarskem modelu. Navedel je, da podpredsednik ruske dume Sergej Železnjakov, ki velja za enega najožjih sodelavcev predsednika Vladimirja Putina, stavi na vojaško nevtralnost Črne gore, ker bi zanjo jamčila Rusija in Nato. Po mnenju Železnjakova bi lahko bil takšen varnostni koncept formula za stabilnost na Balkanu. Po njegovi zamisli bi bile v zvezo vojaško nevtralnih držav poleg Črne gore vključene še Srbija, BiH in ­Makedonija.

Ruska duma je na spletnem portalu objavila tudi izjavo predsednika opozicijske Nove srbske demokracije in enega izmed voditeljev DF Andrije Mandića, da so priznanje lažne države Kosovo in črnogorske sankcije proti Rusiji najbolj sramotne odločitve v zgodovini Črne gore. Po njegovih besedah bo nova vlada, v kateri ne bo »očeta naroda« Mila Đukanovića, zgradila nove odnose z bratsko rusko državo in razveljavila protičrnogorske odločitve. Črnogorska javnost je glede članstva v Natu razdeljena zaradi Natovih letalskih napadov na nekdanjo ZRJ, proti pa je tudi srbska pravoslavna cerkev v državi.

 

Prijavi sovražni govor