Škotska: visoka cena za izpolnitev obljub

Škotski parlament bo dobil nove pristojnosti pri določanju davčne politike in porabi proračunskih sredstev.

Objavljeno
27. november 2014 19.28
BRITAIN-SCOTLAND-POLITICS-FILES
Jure Kosec, zunanja politika
Jure Kosec, zunanja politika

Priporočila Smithove komisije, ki jo je britanska vlada vzpostavila takoj po padcu referenduma o neodvisnosti, v marsičem niso izpolnila pričakovanj škotskih nacionalistov in njihovih podpornikov.

Škotski parlament bo v skladu z obljubami, ki so jih v izteku referendumske kampanje dali voditelji treh največjih britanskih parlamentarnih strank, dobil nove pristojnosti pri določanju davčne politike in porabi proračunskih sredstev, namenjenih za socialne prispevke. Oblast v Edinburghu bo lahko odslej sama določala davčne razrede in stopnjo obdavčitve prihodkov. Pod njen nadzor bo prenesenih 2,7 milijarde funtov sredstev za financiranje socialnih programov. Višina sredstev, nad katerimi bo bedel holyrood, bo skupno presegla 14 milijard funtov. Škotski parlament bo v britanskem ustavnem redu opredeljen kot stalni organ in bo imel polne pristojnosti nad volilno zakonodajo.

Priporočila, ki jih je v končnem poročilu predstavil predsednik neodvisne komisije, vzpostavljene na pobudo britanske vlade, pomenijo prvi konkreten korak v smeri manifestacije škotskih želja po večji samostojnosti. Podlaga zanje so bila intenzivna pogajanja med predstavniki petih največjih političnih strank v škotskem parlamentu. V tem pogledu predstavljajo svojevrsten dosežek brez primere, je ob predstavitvi rezultatov včeraj dejal Lord Smith, ki je pomen medstrankarskega sodelovanja poudaril tudi v samem uvodu poročila. »Za dosego dogovora so bili potrebni kompromisi vseh strank. V nekaterih primerih je to pomenilo, da so bili Škotom dodeljene večje pravice od tistih, ki so jim bile sprva obljubljene; v drugih primerih so stranke morale sprejeti dejstvo, da končni rezultat ne bo uresničil vsega, kar so si zadale,« je zapisal.

Britanski politični vrh je bil po pričakovanjih v celoti navdušen nad izplenom dveh mesecev intenzivnih pogajanj. Premier David Cameron je izrazil zadovoljstvo z vsebino poročila, rekoč, da vlada z njim izpoljnjuje obljubo, ki jo je dala škotskemu narodu. Podobne ocene je bilo slišati tudi iz opozicijskih vrst. Kandidat za naslednjega voditelja škotskih laburistov Jim Murphy je dogovor opisal kot pomembnejši od tistega o ustanovitvi škotskega parlamenta iz leta 1999. »Danes je dober dan za Škotsko,« so vztrajali tako na levici kot desnici; razpoloženje med predstavniki škotske nacionalne stranke (SNP) je bilo medtem bistveno bolj zadržano.

Skrite pasti

Nicola Sturgeon, škotska prva ministrica in vodja SNP, je v odzivu dejala, da so Smithovi predlogi razočarali, ker bo znaten del davčne politike še naprej ostal pod nadzorom Londona. »Ne gre za moči, ki so nam jih obljubili – v marsičem gre samo za nadaljevanje vladavine Westmnistra,« je vztrajala. Dogovor je opisala kot »uvodno ponudbo«, s čimer je jasno pokazala, kaj si misli ne samo o procesu iskanja rešitev, temveč o predpostavki, da je vprašanje pristojnosti škotskega parlamenta z zaključkom dela komisije zaprto.

Britanski mediji so že pred objavo poročila opozarjali na pomanjkljivosti in pasti, ki se skrivajo v dogovoru, in se spraševali, ali ne bodo priporočila državo na koncu pripeljala do točke, kjer bo politična unija tako omajana, da bo njena ozemljska celovitost znova postavljena pod vprašaj. K takšnemu rezultatu bodo najbrž vodili pozivi konservativne stranke k ureditvi statusa Anglije znotraj Velike Britanije.

Kot je znano, Angleži v nasprotju s Škoti nimajo lastnega parlamenta. O zakonih, ki se tičejo izključno njih, odločajo vsi poslanci v britanskem parlamentu, tudi tisti, ki prihajajo s Škotske. Britanski časniki, med njimi Financial Times in Daily Telegraph, so včeraj v en glas opozorili pred novim naraščanjem napetosti.

Dogovor, ki bi moral prinesti politično rešitev problema, ki je skoraj privedel do razpada Združenega kraljestva, ne bo potešil škotskih apetitov po neodvisnosti. Nasprotno, obstaja resna nevarnost, da jih bo še povečal.