Skromni učinki evropske operacije Sophia

Migracijski tok s severa Afrike,­ predvsem iz Libije proti Italiji, je še vedno zelo močan in povsem primerljiv s prejšnjimi leti, po zaprtju balkanske poti ugotavljajo strokovnjaki. Število utopljenih beguncev se je na tako imenovani »sredozemski poti« letos celo povečalo.

Po podatkih urada Združenih narodov za begunce (UNHCR) se je v prvih petih mesecih letošnjega leta pri poskusu bega čez Sredozemlje utopilo najmanj 2500 ljudi, kar je skoraj 700 več kot v istem lanskem obdobju. Italija, ki je do začetka letošnjega poletja dobila že skoraj 50.000 beguncev, kar je povsem primerljivo z lanskimi številkami, je še vedno najpogostejši cilj beguncev iz severnoafriških držav. Do zdaj je bilo po podatkih UNHCR vseh skupaj že več kot 200.000, po ocenah evropske agencije za zaščito zunanjih meja Frontex pa pa bo tistih, ki so pribežali v Evropo čez Sredozemsko morje, letos zanesljivo že več kot 300.000.

Razlog za še vedno množičen beg po najbolj tvegani in zaradi kriminalnih tihotapskih tolp za begunce tudi najdražji poti čez Sredozemsko morje so ob zaprtju balkanske poti predvsem zelo negotove in tako rekoč neobvladljive razmere v povsem razsuti Libiji. Država je kljub nekaterim uspehom libijskih enot, ki so ob izdatni podpori ameriškega letalstva ta teden džihadistom Islamske države menda iztrgale še nekaj predelov zasedene Sirte, še vedno v katastrofalnem stanju, kar seveda onemogoča kakršenkoli nadzor nad begunci, ki iz podsaharske Afrike množično bežijo proti sredozemskim obalam in naprej v Evropo.

Okrepljeno vojaško ladjevje

Evropska unija, ki se je sredi junija po sklepu zunanjih ministrov v Luksemburgu odločila okrepiti tako imenovano operacijo Sophia in ji skladno s smernicami varnostnega sveta Združenih narodov dodati vse »vojaške elemente« boja proti tihotapcem, zato zadnje čase znova veča število svojih ladij v Sredozemlju. Razlog niso samo negotove razmere v Libiji in strah pred tamkajšnjim razbohotenjem Islamske države, ampak tudi zaskrbljenost, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi zaradi evropskih sporov s Turčijo padel v vodo lani jeseni dosežen begunski sporazum med nemško kanclerko Angelo Merkel in turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, kar bi zanesljivo spet močno zaostrilo razmere v vzhodnem Sredozemlju in še povečalo pritiske beguncev s severnoafriških držav.

Nemci, ki s svojimi vojaškimi ladjami vodijo nadzor pomorskih poti med turško obalo in grškimi otoki, so ta teden sporočili, da je iz severnomorskega pristanišča Wilhelmshaven proti Sredozemlju že odplula nova nemška fregata, ki bo z 200 člani posadke septembra okrepila vojaške akcije evropskega ladjevja pred libijskimi obalami. Evropska vojaška mornarica ima mandat najmanj do prihodnjega poletja.

Ključna naloga operacije Sophia naj bi bil predvsem boj s tihotapci človeških duš in kriminalnimi tolpami, ki s svojimi omrežji vodijo milijardne posle na račun beguncev. Vse v operaciji udeležene evropske vojaške ladje, ki ob podpori letal in helikopterjev nadzorujejo mednarodne pomorske poti in tudi zračni prostor med libijskimi in italijanskimi obalami, imajo namreč pravico v mednarodnih vodah ustavljati ladje in jih v primeru suma, da gre za tihotapce, tudi preiskati. Če je sum potrjen, lahko ladjo zaplenijo ali preusmerijo, tihotapce pa vkrcajo na krov bojne ladje in jih nato predajo sodišču katerekoli članice EU. Poveljniki vojaških ladij imajo pri posredovanju tudi pravico do uporabe vojaških sredstev, kar z drugimi besedami pomeni, da lahko ladjo tudi potopijo.

Sophia spodbuja tihotapljenje

Kljub vsem tem pooblastilom operacija vojaških ladij Evropske unije v Sredozemlju, ki jo je že lani jeseni z resolucijo številka 2240 legitimiral tudi varnostni svet Združenih narodov, v boju s kriminalnimi tihotapskimi tolpami do zdaj ni bila ravno učinkovita. Misija je namreč omejena na posege zunaj libijskih ozemeljskih voda, tako da vojaške ladje lahko ukrepajo šele, ko so begunci tako rekoč že sredi morja. Do zdaj je bilo zajetih komaj 72 tihotapcev, med katerimi so večino aretirale italijanske oblasti. So pa zato vojaške ladje sredi morja rešile veliko beguncev, ki so se na razpadajočih čolnih in ladjah znašli v stiski. Samo nemška vojaška mornarica je tako ob italijanski, ki prestreza begunce in rešuje predvsem okrog Lampeduse in svojih obal, od maja lani do začetka letošnjega poletja na svoj krov v mednarodnih vodah rešila več kot 17.000 beguncev.

V krogih evropske obalne straže Frontex operaciji Sophia zato pogosto očitajo, da je v boju proti ilegalnim tihotapcem ljudi, kar naj bi bil njen ključni namen, neučinkovita, in da v resnici, naj se sliši še tako protislovno, celo spodbuja tihotapljenje. Tihotapci se namreč dobro zavedajo, da morajo pogosto za plovbo komaj še sposobne razpadajoče čolne ali ladje spraviti zgolj do mednarodnih voda, kjer jih potem lahko pustijo brez nadzora, saj bodo potapljajoče se begunce tako ali tako rešile in vzele na svoj krov evropske vojaške ladje. Če bi namerno pozabili, da so evropske vojaške ladje do zdaj kljub vsemu rešile iz Sredozemskega morja zelo veliko utapljajočih se beguncev in da bi bilo žrtev brez njih še veliko več, bi se ti očitki, da operacija Sophia v resnici koristi predvsem tihotapcem pri opravljanju njihovega umazanega posla, morda lahko zdeli celo upravičeni.