Tiskane izdaje
Bruselj − Voditelji članic EU bodo danes v Bruslju nadaljevali iskanje dogovora o britanskih zahtevah za evropske reforme, ki naj bi zagotovil obstanek Otoka v Uniji.
Predsednik evropskega sveta Donald Tusk je po prvem dnevu vrha sporočil, da je bilo doseženega nekaj napredka, a da je veliko še treba storiti.
Napovedal je vrsto dvostranskih srečanj s premieri Velike Britanije, Češke in Belgije ter predsednikom Francije.
Britanski kompromis ni več daleč
Slovenski premier Miro Cerar je po koncu prvega dne tvitnil, da britanski kompromis ni več daleč. »Razprava o brexitu prvi dan vrha je pokazala na strinjanje, da močna Evropska unija potrebuje Veliko Britanijo,« je tvitnil Cerar.
Za mizo Donald Tusk, Jean-Claude Jucker in David Cameron. Foto: Yves Herman/AFP
Pogovori so se prevesili pozno v noč, delno tudi zaradi nekaterih nerešenih vprašanj glede britanskih zahtev za evropske reforme. Viri pri Tusku so v urah pred koncem četrtkovega srečanja sporočili, da ostaja odprtih pet vprašanj, med njimi o omejitvi pri otroških dodatkih in dodatkih za zaposlene za nebritanske delavce na Otoku.
V ospredju begunska kriza
Prvi dan vrha je britansko vprašanje zasenčila begunska kriza. Voditelji so potrdili pomen izvajanja sprejetih ukrepov, zlasti dogovora EU in Turčije ter načrta za premestitev beguncev znotraj Unije.
Načrt EU in Turčije ostaja prioriteta, vse je treba storiti, da uspe, zato načrtujemo posebno srečanje s Turčijo v začetku marca, je poudaril predsednik evropskega sveta Donald Tusk po prvem dnevu vrha EU.
V iskanju rešitev za begunsko oziroma migracijsko krizo se je treba po Tuskovih besedah izogniti bitki med načrti A, B in C, ki nima smisla, saj zgolj ustvarja delitve v EU.
Pri tem ne gre le za odločitve, sprejete v Bruslju, temveč zlasti za tiste, sprejete v glavnih mestih, pri čemer je treba izboljšati njihovo usklajevanje ter spoštovati pravila in zakone.
To velja tako za evropski načrt za premestitev beguncev znotraj Unije kot za to, da morajo vse članice schengenskega prostora v celoti spoštovati schengenski zakonik.
Podobno je poudaril tudi predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker: pomen sodelovanja s Turčijo in evropskih rešitev.
Krepitev makedonsko-grške meje
Premier Miro Cerar pa je po koncu prvega dne vrha tvitnil, da ga veseli široko priznanje komplementarnosti njegove pobude za krepitev makedonsko-grške meje.
Za Slovenijo je po neuradnih informacijah pomembno, da raste zavedanje, da se čas izteka, da je treba ukrepati in da je slovenski predlog komplementaren ostalim evropskim prizadevanjem za rešitev krize, ki je kompleksna, zato tudi potreba po reševanju na različnih ravneh, ki pa morajo biti dobro usklajene, da bi lahko delovale.
Avstrija kljub pritiskom ne popušča
Močno je odmevala uvedba avstrijskih kvot za begunce. Avstrija se je neuradno znašla pod pritiskom Nemčije, naj za štiri tedne odloži izvajanje zaostrenih ukrepov na meji. A je avstrijski kancler Werner Faymann kljub pritiskom vztrajal pri sprejeti odločitvi.
Zaščita zunanjih meja, zmanjšanje števila nezakonitih prestopov
Voditelji so sicer prvi dan vrha že sprejeli sklepe o migracijah, v katerih so poudarili cilj hitre zajezitve migracijskega toka, zaščite zunanjih mej, zmanjšanja nezakonitih migracij in zaščite schengenskega območja.
Poudarili so, da hitra in celovita izvedba akcijskega načrta EU in Turčije ostaja prednostna naloga, da je tok migrantov iz Turčije v Grčijo še vedno premočan ter da je treba občutno in trajno zmanjšati število nezakonitih vstopov iz Turčije v EU.
Foto: Eric Vidal/AFP
Skrb vzbujajoč tok nezakonitih migracij vzdolž balkanske poti terja nadaljnje usklajeno delovanje in konec pristopa spuščanja prebežnikov skozi države brez registracije, so še opozorili.
Poudarili so še, da se je treba vrniti v položaj, ko bodo vse članice schengenskega območja v celoti uveljavljale schengenski zakonik ter zavračale vstop na zunanjih mejah državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop ali ki niso zaprosili za azil, čeprav so imeli priložnost.
Pozvali so k popolnemu izvajanju načrta za premestitev beguncev znotraj Unije in k zagotovitvi popolnega delovanja žariščnih točk v Grčiji in Italiji.
Pozdravili so odločitev zveze Nato za spremljanje in nadzor nezakonitih prehodov v Egejskem morju.
Za Merklovo bistveno, da je skupni akcijski načrt prioriteta
Nemška kanclerka Angela Merkel je izrazila zadovoljstvo z razpravo prvega dne vrha EU, ki se je večinoma vrtela okoli migracij. Voditelji EU so ne samo podprli skupni akcijski načrt Unije s Turčijo, ampak ga tudi postavili za prioriteto pri reševanju begunske krize.
Angela Merkel. Foto: Emmanuel Dunand/AFP
Po besedah Merklove je razprava jasno pokazala na strinjanje vseh 28 voditeljev, da moramo in hočemo varovati zunanjo mejo, da želimo občutno zmanjšati število beguncev in se boriti proti nezakonitim migracijam.
Za Merklovo je bila ključna izjava v razpravi ta, da so voditelji ne samo podprli skupni akcijski načrt EU in Turčije, ampak ga tudi postavili za skupno prioriteto pri uresničevanju teh ciljev.
