Tiskane izdaje
Prvo soboto v marcu bodo slovaški volivci izbirali nov nacionalni parlament. Ljudsko razpoloženje kaže, da je protipriseljenska retorika sedanjemu »levičarskemu« premieru Robertu Ficu in njegovi »socialdemokratski« stranki Smer zagotovila, da bosta ostala trdno na oblasti.
Ko so lani jeseni v vseevropski raziskavi javnega mnenja spraševali državljane vseh 28 članicah Evropske unije o njihovem odnosu do pribežnikov, so Slovaki pristali na prvem mestu med »ksenofobi«. Bil je ravno čas, ko so v Bruslju »silili« članice, da solidarno sprejmejo ustrezno število že prispelih pribežnikov, čemur je poleg Češke, Madžarske in Romunije ostro nasprotovala tudi Slovaška, proti »nedemokratično vsiljenim« kvotam, po katerih bi morala letos sprejeti 802 begunca, pa je Bratislava proti evropski komisiji decembra sprožila tudi pravni postopek. Kakor je pokazala anketa, je bilo za solidarnostno razmestitev beguncev po vsej Uniji konec lanskega septembra v povprečju 78 odstotkov vseh državljanov EU, a najmanj, 31 odstotkov, jih je bilo na Slovaškem, pa tudi med temi maloštevilnimi slovaškimi podporniki politike gostoljubja jih je le pol zagovarjalo obvezne kvote.
Slovaki so bili »zmagovalci« tudi med tistimi, ki so nasprotovali evropski finančni pomoči članicam, najbolj prizadetim z begunsko krizo, hkrati pa je bilo med njimi najmanj takšnih, ki mislijo, da so njihovi državi zakoniti migranti potrebni, saj pripomorejo k domači ekonomiji. Na Švedskem je v to prepričanih kar 77 odstotkov, v Nemčiji tri četrtine, na Slovaškem pa v gospodarsko korist prišlekov verjame le 19 odstotkov vprašanih.
Sklicevanje na voljo ljudstva
Volja ljudstva nas zavezuje, da nasprotujemo politiki gostoljubja in prisilnemu razmeščanju pribežnikov, v Bruslju običajno razlagajo visoki slovaški predstavniki. Nekateri analitiki slovaško neprijaznost do tujcev upravičujejo s tem, da okoli 5,5 milijona prebivalcev nima tako rekoč nobenih izkušenj z njimi, saj so vse od nastanka države leta 1993 do spomladi lanskega leta odobrili le 650 prošenj za azil, v nasprotju s prebivalci do beguncev podobno prijazne Madžarske pa so te tudi videli zgolj po televiziji.
Tudi psihologinja Alena Čudžíková s Centra za etične in kulturne raziskave je izsledke javnomnenjske raziskave takrat komentirala z besedami, da »to kaže, da imamo drugačne vrednote kot v preostalih članicah EU,« hkrati pa dodala, da je razmišljanje slovaškega prebivalstva »nedvomno tudi rezultat enostranskih komentarjev, ki jih o tej temi izrekajo vodilni slovaški politični predstavniki«.
Ti se zdaj pripravljajo na parlamentarne volitve, ki bodo 5. marca. Begunska kriza je že dolgo glavna predvolilna tema, negativen odnos do pribežnikov pa je poenotil celotni politični spekter na Slovaškem, ugotavljajo analitiki. Edina razlika med vladajočo »levo« stranko Smer in »desno« opozicijo je, da zadnja nasprotuje tožbi zaradi kvot proti Bruslju, je pred kratkim v blogu za London School of Economics ugotovila gostujoča profesorica Katarina Lezova.
Vladajoči stranki grozi izobčenje iz PES
»Dokler sem premier, Slovaški ne bodo vsilili obveznih kvot,« je septembra izjavil predsednik slovaške vlade in voditelj Smeri Robert Fico. Pred kakšnim letom je na televiziji razlagal, da na Slovaškem, kjer tradicionalno prevladujejo katoličani, na drugem mestu pa so evangeličani, ne bodo dopustili, da bo »prišlo 300 ali 400 muslimanov, ki bodo začeli postavljati džamije ter spreminjati značaj, kulturo in vrednote naše države«. Večkrat je že ponovil, da bodo v njegovi državi sprejemali le pribežnike krščanske veroizpovedi, po silvestrskih spolnih napadih, ki so jih v Kölnu uprizorili prišleki iz severne Afrike in z Bližnjega vzhoda, pa je izjavil, da je ideja o večkulturni Evropi »propadla fikcija«, da »migrantov preprosto ni mogoče integrirati« ter da bo Slovaška še naprej nasprotovala kvotam, pri sprejemanju pribežnikov pa pazila, da ne bi začeli »vzpostavljati enotne muslimanske skupnosti«.
Njegovi stranki zaradi takšnih izjav in vladnih ukrepov grozi izključitev iz stranke evropskih socialistov (PES), ki je Smer enkrat že začasno izobčila iz članstva, ko je pred desetimi leti po zmagi na parlamentarnih volitvah v vladajočo koalicijo povabila skrajno desno Slovaško nacionalno stranko.
Zdaj Smer vlada samostojno, saj je na predčasnih volitvah pred štirimi leti dobila absolutno večino in ji kot vladajoči stranki prvič v zgodovini samostojne Slovaške ni bilo treba sklepati koalicije. Toda razpoloženje volivcev se je počasi spremenilo in še lani poleti so javnomnenjske raziskave kazale, da bi na novih volitvah spet zmagala koalicija desnih strank. Ni več tako. Vlada je od takrat sprejela paket socialnih ukrepov, premier je z ostrimi protimigrantskimi izjavami zasenčil svoje desničarske nasprotnike, ankete pa napovedujejo, da utegne Smer spet dobiti takšno podporo kot pred štirimi leti. Po zadnjih anketah ji manjka le še par odstotkov do 44,4 odstotka glasov, ki so ji leta 2012 zagotovili 83 od 150 sedežev v narodni radi.
