Tiskane izdaje
Slovaška je edina članica Evropske unije, v kateri ni nobene džamije, so že pred tremi leti ugotavljali tamkajšnji mediji. Zakon, ki ga je slovaški parlament sprejel konec novembra, je zagotovil, da bo tako še dolgo ostalo.
»Če zdaj nekaj povem, bo morda zvenelo čudno, vendar oprostite ..., islam nima mesta na Slovaškem,« je slovaški premier Robert Fico povedal konec maja v svojem prvem intervjuju po tem, ko je v tretje prevzel vodenje vlade. Takrat so izjave socialdemokratskega voditelja države, ki je le dober mesec za tem »v senci brexita in migrantske krize« stopila na čelo EU, izzvale zaskrbljenost v Bruslju. Toda med šestmesečnim predsedovanjem Uniji velikih premikov v »skupni« evropski politiki do prosilcev za azil Bratislavi ni uspelo narediti, čeprav je Fico izjavil, da je zamisel o solidarnostni razmestitivi pribežnikov, ki se jim je že uspelo zateči na staro celino, med članice EU, »politično mrtva«, in večkrat obljubil, da – dokler bo on na čelu vlade – Slovaška ne bo sprejela iz Bruslja »vsiljenih« kvot, proti katerim je njegova država tako kot Madžarska sprožila pravni postopek.
Različne vrste solidarnosti
Višegrajska skupina, v kateri sta poleg teh dveh držav še Češka in Poljska, je v izogib kvotam najprej namesto »obvezne« solidarnosti predlagala »fleksibilno« solidarnost, v dokumentu, ki je sredi prejšnjega meseca zaokrožil med notranjimi ministri EU, a sodeč po skopih odzivih ni izzval pretiranega navdušenja, pa se je Bratislava zavzela za nekaj, kar je poimenovala »učinkovita« solidarnost.
Slovaška tako julija ni hotela sprejeti beguncev iz taborišč v Turčiji, v Bratislavi pa ves čas zatrjujejo, da bodo vzeli samo tiste, ki so krščanske veroizpovedi. Ko je lani poleti na staro celino po balkanski poti prihajalo največ pribežnikov, so na slovaškem notranjem ministrstvu navajali »človekoljubne« razloge, zakaj so proti muslimanskim pribežnikom. »Osemsto bi jih lahko vzeli, a na Slovaškem nimamo džamij. Kako naj se muslimani integrirajo, če jim pa tu ne bo všeč?« je lanskega avgusta njihov tiskovni predstavnik Ivan Metik razlagal tujim novinarjem. Tega, da neštevilno muslimansko prebivalstvo na Slovaškem že vrsto let neuspešno poskuša odpreti svoj hram za obrede, leta 2010 pa so mestne oblasti preprečile gradnjo islamskega centra v prestolnici, ni omenil.
Zakon o verskih skupnostih, ki ga je konec prejšnjega meseca sprejel slovaški parlament, zagotavlja, da bodo Metikovi »razlogi« za zavračanje muslimanskih pribežnikov še dolgo veljali. Sicer že po prejšnji zakonodaji od (po uradnih podatkih) 2000 do (po ocenah islamske skupnosti) 5000 verujočih muslimanov na Slovaškem ni imelo veliko institucionalnih možnosti, saj je doslej verska skupnost na Slovaškem potrebovala najmanj 20.000 ovčic, da se je lahko uradno registrirala, dobila državno podporo in ustanavljala svoje centre in izobraževalne ustanove. Toda novi zakon je to število zvišal na 50.000.
S kebabom naprej
Predlagala ga je manjša nacionalistična koalicijska partnerica Ficove sodialdemokratske Smeri: Slovaška narodna stranka (SNS), z njim pa naj bi preprečila ustanavljanje »nepravih«, »posmehujočih« oziroma »satiričnih« verskih skupnosti, kakor je po svetu zelo priljubljena Cerkev leteče špagetne pošasti. A vodja SNS in hkrati tudi predsednik slovaškega enodomnega parlamenta Andrej Danko ni skrival, da so glavna tarča zakona muslimani. »Islamizacija se začne s kebabom. V Bratislavi ta že poteka, zato se moramo zdaj zavedati, kaj nas lahko čaka čez deset let … Narediti moramo vse, da v prihodnosti ne bo nikoli zgrajena nobena džamija,« je izjavil 42-letni politik.
Zakon je bil sprejet z dvetretjinsko večino tako vladnih kot opozicijskih glasov, so pa poslanci zavrnili dopolnilo opozicijske skrajno desničarske ljudske stranke Naša Slovaška, da bi moralo v državi s 5,4 milijona prebivalcev, od katerih se jih 62 odstotkov opredeljuje za katoličane, neki veroizpovedi slediti vsaj 250.000 ovčic, da bi postala uradna.
