Slovenija bo blokirala Hrvaško na poti v OECD

Slovenija je svojo odločitev utemeljila z argumentom o hrvaškem neuresničevanju pogoja vladavine prava.

sre, 06.09.2017, 14:10; spremenjen: 21:55

Sama svoja talka

Za prestižno članstvo v OECD je treba izpolniti vrsto pogojev, opozarja dober poznavalec razmer v regiji Borut Šuklje. »Slovenija je morala izpolniti prav vse. In to ni bilo lahko in ni bilo vnaprejšnje ljubeznivosti, bili so samo pogajanja in ocene izpolnjenih kriterijev. Hrvaška je danes ujetnica svoje politike pozabljanja danih zavez. V odnosu do Slovenije je še vedno odprto obsežno vprašanje nasledstva, torej tudi vprašanja Ljubljanske banke, v odnosu do Madžarske pa vprašanje poslovanja in kupčevanja med hrvaško Ino in madžarskim Molom. Brez izpolnjevanja vseh predpisanih kriterijev, izpolnitve vseh danih zavez in popolnega evropskega soglasja, soglasja vseh držav, članstvo v OECD ni mogoče.« Zato Šuklje predvideva, da Hrvaška sploh ne izpolnjuje kriterijev za to članstvo ter da je najnovejše opozorilo o nespoštovanju odločitve mednarodnega arbitražnega sodišča o meji s Slovenijo samo dodaten del, ki ga Plenkovičeva vlada ni pričakovala. Tudi zato, ker so podcenjevali slovenskega premiera Mira Cerarja, dodaja Šuklje.

Nove širitve schengenskega prostora še vrsto let ne bo, meni Šuklje. »Hrvaška je tudi tu talka same sebe in neurejenih mejnih odnosov najprej z BiH ter nato tudi s Srbijo in Črno goro. Ko sem se leta 1999 kot slovenski notranji minister skupaj z vodstvom Policije pogovarjal z nemškim notranjim ministrom Ottom Schillijem o kriterijih slovenskega vstopa v schengenski varnostni prostor, sem o tem obvestil tudi takratna hrvaška notranja ministra, Penića in Lučina. Pa se je že takrat videla ključna težava. Odnos Hrvaške do Bosne in Hercegovine.«

Kar zadeva Slovenijo, bi bilo ob morebitni širitvi schengenskega območja ključno predvsem vprašanje, ali bo šlo za širitev na mejno črto, določeno z mednarodno haaško razsodbo, ali na hrvaško določeno mejo. Ne za Slovenijo ne za katerokoli evropsko državo samovoljno določanje mejnih črt seveda ne more biti sprejemljivo.

»Zaradi neizpolnjevanja pogojev je v tej fazi ne moremo podpreti,« se glasi diplomatska razlaga najave Slovenije, da ne bo podprla začetka postopka za včlanitev Hrvaške v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

To stališče je Slovenija predstavila na rednem zasedanju veleposlanikov članic pri EU (Coreper 2), na katerem je bilo obravnavano poročilo evropske komisije o širitvi OECD.

Načeloma velja, da članice EU pri širitvah vedno podprejo kandidaturo druge članice. Argument Slovenije je, da Hrvaška ne izpolnjuje pogoja − vladavine prava, pod katero spada tudi spoštovanje sodb. Drugi veleposlaniki se niso odzvali na slovensko stališče.

Blokada ostaja

Slovenski zunanji minister Karl Erjavec je v odzivu na blokado Hrvaške na poti v OECD dejal, da je eden od osnovnih pogojev za članstvo spoštovanje mednarodnega prava in sodnih odločitev, s čimer pa, kot je dejal, ima Hrvaška velike težave, saj noče spoštovati arbitražne sodbe, ki je določila mejo med Slovenijo in Hrvaško. »O tej temi sem se pogovarjal z generalnim sekretarjem Ángelom Gurrío na Blejskem strateškem forumu, kjer sem mu zelo jasno povedal, da se Slovenija ne more strinjati s tem, da bi država, ki ne spoštuje mednarodnega prava, postala mednarodna članica kluba najrazvitejših držav,« je dejal Erjavec. O isti temi je govoril tudi na srečanju z madžarskim zunanjim ministrom Pétrom Szijjártójem, ki da je Erjavcu zelo jasno povedal, da na članstvo Hrvaške v OECD gledajo podobno. Hrvaška namreč ne spoštuje arbitražne odločbe v zvezi z madžarsko naftno družbo MOL v primeru hrvaške naftne družbe Ina. »Slovenija je pripravljena spremeniti svoje stališče, če bo Hrvaška spremenila svoje stališče o spoštovanju mednarodnega prava,« je dejal Erjavec.

Začudeni Zagreb

Na vprašanje Dela, kako komentirajo slovensko blokado, so na hrvaškem zunanjem ministrstvu pojasnili, da so zaradi stališča Slovenije presenečeni, saj je ta doslej podpirala članstvo Hrvaške v OECD, v procesu pridruževanja pa so se zelo opirali na slovenske izkušnje. Opozorili so, da Slovenija zaradi bilateralnega vprašanja blokira proces, v katerem sodeluje več držav in ga tudi aktivno podpira. Z ministrstva so tudi odgovorili, da bo Hrvaška vztrajala pri stališču EU iz leta 2007, da se bodo članice EU podpirale na poti v OECD. Zagreb si bo prizadeval, da se bo to stališče spoštovalo tudi v prihodnje, so še pojasnili na hrvaškem zunanjem ministrstvu.

Hrvaška brez podpore generalnega sekretarja OECD

V OECD bodo o začetku pridružitvenih pogajanj s kandidatkami odločali predvidoma konec septembra. Po neuradnih informacijah naj bi generalni sekretar OECD José Angel Gurría predlagal začetek pogajanj z Romunijo, pa tudi z Argentino, Brazilijo in Perujem. Drugi dve evropski kandidatki, ob Hrvaški še Bolgarija, pa menda nimata njegove podpore.

Delegacija EU pri OECD naj bi še poskušala vplivati na vsebino predloga. Gurríev osnutek je za Slovenijo sicer sprejemljiv, ne bo pa podprla morebitnega vključevanja Hrvaške v predlog.

Najava de facto blokade začetka vstopanja Hrvaške OECD je prvi korak Slovenije v katerem od teles po objavi arbitražne razsodbe konec junija. Po diplomatskih razlagah Slovenija po izkušnji z arbitražo in vstopom Hrvaške v EU brez rešenega mejnega vprašanja ne bo šla še enkrat na spolzek led.

Sicer so glede širitve OECD pričakovani še drugi zapleti, saj njegov sekretariat v Parizu nima dovolj kadrov, da bi izpeljal pridružitvena pogajanja z večjim številom držav.

Med političnimi merili za presojo kandidature za članstvo v OECD so tudi politična merila, kakršna so demokracija, pravna država ali človekove pravice. 

***

Razvojni klub bogatih

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj je mednarodna organizacija s sedežem v Parizu, ki članicam svetuje na področju razvojne politike, energetike in trgovine, finančnih in fiskalnih zadev, socialnih vprašanj in zaposlovanja, izobraževanja, ekologije, znanosti in tehnologije, industrije, kmetijstva in ribištva. Ima 35 držav članic, med njimi je večina držav članic EU, a tudi Islandija, Norveška, Švica, ZDA, Kanada, Turčija, Japonska, Južna Koreja, Avstralija, Nova Zelandija, Čile, Mehika in Izrael.

Je posvetovalna organizacija, svojih članic ne more prisiliti v izvajanje priporočil. Med njenimi glavnimi cilji so izboljšanje splošnega gospodarskega razvoja in življenjskega standarda v državah članicah, prispevek k razvoju svetovnega gospodarstva in širjenje mednarodne trgovine.

OECD je bila ustanovljena 14. decembra 1960. Nastala je kot naslednica Organizacije za evropsko gospodarsko sodelovanje (OECC), ustanovljene leta 1948 v okviru Marshallovega načrta za obnovo evropskega gospodarstva po opustošenju v drugi svetovni vojni.

Prijavi sovražni govor