Tiskane izdaje
Bruselj – Evropska unija pričakuje od Ankare, da naredi več v bitki z begunsko krizo in pri zaviranju toka ljudi, ki z njenega ozemlja prehajajo v Grčiji in gredo naprej proti severu.
Po sklenitvi akcijskega vrha EU-Turčija konec novembra se je število beguncev, ki prihajajo v Grčijo, sicer nekoliko zmanjšalo, a v evropski komisiji opozarjajo, da se še ne da »statistično sklepati« in da bi morali upoštevati tudi učinek vremenskih razmer. Nujnost napredka v uresničevanju načrta s Turčijo je bila glavna tema minivrha, ki se ga je pred rednim vrhom EU udeležila skupina evropskih voditeljev, tudi slovenski premier Miro Cerar. Turški premier Ahmet Davutoğlu je na njem napovedal, da bodo že 8. januarja uvedli obvezne vizume za sirske državljane.
Najglasnejše nasprotnice višegrajska četverica
Nadalje naj bi Turčija zagotovila več namestitvenih zmogljivosti za vrnjene migrante, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito v EU. Pri preprečevanju nezakonitih migracij bo povečala sodelovanje z grško obalno stražo. Turčija naj bi v okviru skupnega načrta z EU za bitko z begunsko krizo v prihodnjih dveh letih sprejela še druge ukrepe za blažitev begunskega pritiska na EU. Tako bo, denimo, morala sprejeti zakonodajo za vključevanje beguncev na trg dela in jim omogočiti šolanje. Pričakuje se sprejetje ukrepov za bitko s tihotapci ljudi.
Samo če bi se tok nezakonitih migracij res ustavil, bi bila Unija pripravljena neposredno preseljevati begunce, ki so se zatekli v Turčijo. Po besedah nemške kanclerke Angele Merkel bi članice Unije na prostovoljni bazi sprejemale kontingente beguncev. Čeprav je zaželeno, da bi pri preseljevanju sodelovalo vseh 28 članic, se je oblikovala »koalicija voljnih«. V skupini so države z Nemčijo na čelu, ki so se zbrale na minivrhu. Konkretnega števila beguncev, ki bi lahko prišli neposredno v Unijo, še ni. Najvišja številka, ki se je omenjala neuradno, je 500.000.
Po Cerarjevih besedah bo tudi Slovenija načeloma pripravljena sprejeti manjše, sorazmerno število beguncev, ko ne bo več pod velikim pritiskom tranzita. Na ravni pa so oživele razprave o kaznih za članice, ki zavračajo solidarnostno sodelovanje pri delitvi beguncev. Najglasnejše nasprotnice so višegrajska četverica. Sklicatelj minivrha, avstrijski kancler Werner Faymann, je vzhodnjakom, ki v okviru solidarnosti z manj razvitimi dobivajo milijardne zneske iz proračuna EU, že zagrozil s finančnimi rezi v prihodnjih letih. Takšen ukrep je sicer skoraj nemogoče izvesti.
Voditelji EU so sinoči ob večerji opravili prvo splošno politično razpravo o zahtevah britanskega premiera Davida Camerona pred referendumom o članstvu Velike Britanije v EU.
Hrvaška »zatožila« Slovenijo
Uradni Zagreb se je evropski komisiji pritožil zaradi slovenskega postavljanja ograje na meji, pri čemer se sklicuje predvsem na okoljevarstvene argumente.
