Se bo evropska komisija sploh izrekla v trimesečnem roku?

Slovenija je predala pismo Evropski komisiji glede tožbe proti Hrvaški.

Objavljeno
16. marec 2018 11.40
BELGIUM-EU-SLOVENIA
Peter Žerjavič, Bruselj
Peter Žerjavič, Bruselj
Danes je še en dan D v slovensko-hrvaški arbitražni sagi. Šefinja Junckerjevega kabineta Clara Martinez Alberola je uradno prejela slovensko pismo, s katerim je sprožen postopek, ki bo po treh mesecih (najbrž) pripeljal do slovenske tožbe proti Hrvaški pred sodiščem EU.

Slovensko pismo – njegova vsebina ostaja tajna – po neuradnih navedbah omenja kršitve mednarodnega in evropskega prava, ki jih Hrvaška povzroča z neizvajanjem arbitražne razsodbe. Pismo je izročil slovenski veleposlanik pri EU Janez Lenarčič.

Preden se bo evropska komisija izrekla o načrtih Slovenije za tožbo proti Hrvaški, bo predvidoma moralo miniti še kar nekaj časa. Vsekakor bodo zadevo po prejetju najprej temeljito preučili. Eno od vprašanj je, ali se bo evropska komisija sploh izrekla v trimesečnem roku, predvidenem v 259. členu pogodbe o delovanju EU, ki bo podlaga za slovensko sprožitev postopka.

Tudi če se Bruselj ne bi izrekel, Slovenija lahko po izteku roka vloži tožbo. S svojim mnenjem se lahko vključi še med samim postopkom pred sodiščem. Takšne tožbe države proti državi so v sodni praksi velika izjema.

V evropski komisiji sicer ponavljajo, da so njihova stališča o arbitraži znana. Takoj po sprejetju razsodbe so izrazili pričakovanje, da jo bosta obe strani izvršili. Glede tega so sicer ponujali pomoč in posredovanje, a posredniška misija prvega podpredsednika evropske komisije Fransa Timmermansa, ki bi med drugi moral obiskati obe glavni mesti, je spodletela, preden se je sploh zares začela.

Komisija pripravljena posredovati

V evropski komisiji so potrdili prejetje slovenskega pisma. Pravijo, da ga bodo preučili. Opozarjajo, da gre za pravni spor med državama članicama po 259. členu pogodbe o delovanju EU. Iz evropske komisije pojasnjujejo, da soše vedno pripravljeni posredovati, kot so že v preteklosti v pravnih sporih med članicami.

Omenjajo lanski primer Almaraz med Portugalsko in Španijo glede čezmejnih vplivov skladišča radioaktivnih odpadkov. Kot še navajajo v evropski komisiji, 259 člen dopušča, da se obe strani postopku pisno in ustno izrečeta.

Primer Almaraz je sicer drugačen od slovensko-hrvaškega, saj v njem, denimo, ni bilo mednarodnopravne odločbe. V evropski komisiji sicer niso hoteli jasno odgovoriti na vprašanje, zakaj se nikoli doslej niso jasno izrekli, da bi morali spoštovati in izvršiti arbitražo. Ponavljali so, da so vedno pripravljeni zagotavljati pomoč stranema, tudi s kritikami, da so pravno zadevo začeli obravnavati kot politični primer, se niso strinjali. Pravijo, da je predsednik evropske komisije Juncker doslej imel »jasna, konsistentna in dobro znana stališča«.

»Smo v okviru postopka (259. člena). Strani se bosta pisno in ustno izrekli. Počakajmo,« je povedal glasnik evropske komisije Alexander Winterstein.