Socialna manjvrednost, nacionalistična večvrednost

Lahko kdo ustavi skrajno desnico Marine Le Pen in njen vzpon na prvi stol v državi leta 2017?

Objavljeno
08. december 2015 16.09
FRANCE-POLITICS/
Mimi Podkrižnik
Mimi Podkrižnik

Je mogoče ustaviti Marine Le Pen, je vprašanje, ki tik pred drugim krogom regionalnih volitev obseda Francoze. Sta se tradicionalni levica in desnica sposobni povezati − v dobro sodobnih vrednot? Vodja socialistov Jean-Christophe Cambadélis zagovarja, da bodo v regijah, kjer so se v prvem krogu znašli na tretjem mestu, umaknili svoje liste, medtem ko ni Nicolas Sarkozy, prvi človek Republikancev, ne za umikanje list ne za povezovanje s starimi tekmeci socialisti.

Vsi socialisti, seveda, ne mislijo enako kot Cambadélis in vsi Republikanci ne kot Sarkozy. Francoski analitiki jasno zaznavajo, da je notranjih trenj na tradicionalni levici in desnici veliko – tudi zato pa zmaguje dinamična Nacionalna fronta. Odločitev prvega med socialisti kaže, kot razmišlja Mondova analitičarka Françoise Fressoz, razumeti kot zvestobo starim vrednotam levice, da je treba narediti vse, da bi preprečili vzpon Nacionalne fronte.

Bitka proti skrajnemu desničarstvu da mora biti »moralna in republikanska«. A v praksi bi to pomenilo, da v regijah Sever  -Pas-de-Calais - Pikardija in Provansa - Alpe - Azurna obala (PACA), socialisti ne bodo imeli svojih izvoljenih predstavnikov in tako tudi ne bodo mogli gledati pod prste vladajoči struji − zato so pomisleki mnogih na mestu in so v ospredju vprašanja, ali je sploh mogoče ustaviti Nacionalno fronto, ki jo je na nacionalni ravni podprl že skoraj vsak tretji Francoz. Do predsedniških volitev je komaj leto in pol, apetiti Marine Le Pen – v regiji Sever - Pas-de-Calais - Pikardija je v nedeljo dobila več kot 40,6-odstotno podporo –, da zasede prvi stol v državi, pa so jasni. Francoze vabi, naj – po razočaranju nad desnico in levico – le poskusijo skrajno desnico, tako kot tudi njena nečakinja, mlada skrajna desničarka Marion Maréchal-Le Pen – v regiji PACA (Provansa - Alpe - Azurna obala) je v prvem krogu dosegla 40,5 odstotka glasov –, zadovoljno pravi: »Stari sistem je mrtev.« »Novi« politični sistem, kakršnega hoče skrajna desnica, pa, se zdi, teži k še starejšim časom ...

Kdo je pravi Francoz?

Marion Maréchal-Le Pen se je med svojim predvolilnim govorom 1. decembra v Toulonu spet odločno sklicevala na prave krščanske korenine stare celine. Po njenih besedah tisti, ki ne čuti ničesar ob takšni francoski zgodovini, kot so bila kronanja kraljev v Reimsu in tako imenovani praznik federacije (prvo praznovanje zavzetja Bastilje, ki so ga pripravili 14. julija leta 1790), ni pravi Francoz. »Na naši zemlji ni bilo islama, Francozi so lahko muslimanske vere, vendar samo, če sprejmejo navade in način življenja, ki so ga zaznamovali grško-rimska civilizacija in 16 stoletij krščanstva.« Kot je še rekla, v Franciji ne nosijo dželabe, niti ne hodijo popolnoma zakriti, niti ne silijo ljudi v mošeje ...

Na »nečastne, uničujoče, rasistične in ksenofobne besede« mlade političarke se je burno odzval nekdanji kulturni minister Jack Lang, zdaj predsednik Institut du monde arabe (IMA), prepričan, da bi bilo treba Maréchal-Le Penovo sodno preganjati. A stvar je, kot na široko analizirajo francoski mediji, bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Nekateri verjamejo, da ni v izjavi skrajne desničarke nikakršnega namigovanja na raso in biološko determiniranost, je pa očitna zgodovinska referenca – resda potegnjena (sprevrženo) iz nekega popolnoma drugega časa in zelo drugačnega konteksta.

Leta 1940 je zgodovinar Marc Bloch v znani knjigi L'étrange défaite, v kateri govori o nemški invaziji na Francijo, namreč zapisal: »Obstajata dve kategoriji Francozov, ki ne bodo nikoli razumeli francoske zgodovine: tisti, ki ničesar ne začutijo ob spominu na kronanje v Reimsu, in še tisti, ki lahko o prazniku federacije berejo brez vsakršnih čustev.« ... Ciljano zajemati iz preteklosti in hkrati zamolčati nešteta druga dejstva ne pomeni nič drugega kot sprevrženo manipulirati z zgodovino.

Krepitev frustracij

Predvojno razpoloženje, o katerem piše Marc Bloch, je bilo, seveda, bistveno drugačno od današnjega, vmes je minilo tri četrt stoletja, svet se je močno globaliziral, v dobrem in slabem. Nostalgično oziranje nazaj – v ekonomsko in socialno tako težkih časih – je napačna popotnica za prihodnost, saj odpira kup nazadnjaških vprašanj: o identiteti in krepi frustracije.

Skrajna desnica ponuja nanje poenostavljene odgovore, govori brezsramno naravnost in vleče iz volivcev prvinske reflekse. Kar 28 odstotkov glasov, kolikor jih je dobila v nedeljskem prvem krogu volitev, kaže, da je več Francozov kot kdaj prej zadovoljnih s preprostimi razlagami sveta: krivi so drugi, torej priseljenci, tudi zato so krivi, ker jemljejo delo; problem so islam, evro, zbirokratizirana Evropa padlih meja; Francija da mora postati znova suverena z nadzorom nad svojimi mejami in z lastno valuto; treba da je ustaviti priseljevanje in krepiti francosko identiteto; tudi ekonomija da mora biti domoljubna in Francijo je treba ponovno industrializirati, predvsem pa poskrbeti za razcvet srednje velikih in malih podjetij.

V času, ko je v Franciji že devet milijonov revnih − in kar milijon med njimi v regiji Sever - Pas-de-Calais - Pikardija – skrajna desnica pomaga številnim Francozom, da ob občutjih socialne, ekonomske ... manjvrednosti nostalgično začutijo vsaj nacionalistično večvrednost.