Vizija, ki obeta pravičnejšo družbo

Voditelji EU so razglasili evropski steber socialnih pravic, ki opredeljuje dvajset načel in pravic.

Objavljeno
17. november 2017 13.10
SWEDEN-EU-SOCIAL-SUMMIT
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Göteborg - Spodbujanje pravičnih delovnih mest in rasti v EU je bila osrednja tema prvega socialnega vrha EU po 20 letih, na katerem so voditelji EU razglasili evropski steber socialnih pravic. Nekateri to opredeljujejo za zgodovinski trenutek, slišati pa je tudi kritike, da je deklarativnosti preveč in da vsebuje premalo zavez.

Razglas evropskega socialnega stebra pomeni skupno zvezo k spodbujanju dvajsetih načel za enake možnosti in dostopa do trga dela, izobraževanja in vseživljenjskega učenja, k vzpostavitvi pravičnih pogojev dela in dostojnega plačila zanj, socialno zaščito in vključenost vseh.

Dokument je deklarativen in v ničemer zavezujoč, vendar podpisniki upajo, da kaže na pripravljenost voditeljev za tako delovanje, ki bi zmanjševalo neenakost po več parametrih - med članicami in regijami, med spoloma, med starimi in mladimi.

Skupne vrednote

»To je jasen signal, da EU povezujejo skupne vrednote in da smo pripravljeni braniti vizijo pravične družbe,« je prepričana Marianne Thyssen, komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve.

Ta načela naj bi postala okvir za socialni model v 21. stoletju in omogočila prilagoditev EU spreminjajočim se družbenim razmeram. »Spopadamo se z novimi izzivi, od digitalizacije do različnih oblik dela in staranja prebivalstva. Steber kaže, kaj je treba storiti,« je dejala Marianne Thyssen. S tem stebrom se EU vrača k svojim koreninam in približuje ljudem, je bilo večkrat slišati razpravljavce.


Francoski predsednik Emmanuel Macron pred mikrofonom na prvem Socialnem svetu EU po dvajsetih letih. Foto: AFP

»Razglasitev stebra pomeni ključni trenutek za utrditev močne socialne razsežnosti v prihodnosti EU. V času velikih življenjskih in političnih sprememb je vračanje k tistemu, kar nas opredeljuje in povezuje, popolnoma naravno,« je dejal predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker. Seznam dvajsetih načel kaže na usmeritev EU za izboljšanje življenja prebivalcev in zmanjšanje razlik med njimi ter zavezanost k temu, da gresta ekonomski razvoj in gospodarska rast z roko v roki s socialnim standardom.

Slovenija na petem mestu 
po socialni pravičnosti

»Ne gre samo za deklaracijo, ki je zelo pomembna, ampak za to, da moramo voditelji tako na ravni držav kot skupaj na ravni EU začeti čim hitreje uresničevati ta načela. Da je Slovenija na tem področju zelo aktivna, kaže tudi nedavna raziskava, da smo na petem mestu med članicami EU glede na uresničevanje sociale pravičnosti. V samem vrhu EU smo po zagotavljanju enakosti spolov in po enakosti v dohodkih. Zelo veliko smo naredili na zaposlovanju mladih. Naša socialna politika dokazuje, da smo tudi v praksi zavezani socialnim principom in načelom, s čimer bomo tudi nadaljevali, saj je pred nami še veliko izzivov,« je po srečanju komentiral premier Miro Cerar in dodal, da jim je ob robu konference uspelo s kandidaturo Maribora kot evropske prestolnice za socialno ekonomijo prihodnje leto, ki bo gostila predstavnike vseh članic EU.

»V razpravah sem poudaril, da se zavzemam za takšno konkurenčnost EU, ki ne pozabi na socialno komponento. To pomeni, da konkurenčnosti ne smemo zviševati tako, da bi zniževali plače ali omejevali pravice delavcev, ampak prav nasprotno. Zavzemati se moramo za večjo produktivnost, kompetence in znanja ter seveda sodelovati,« je še povedal Cerar. Več govorcev se je strinjalo, da ne glede na to, da gospodarstvo EU tekmuje na globalnem trgu, ne sme popuščati pri socialnih in ekonomskih standardih.


Francoski predsednik Emmanuel Macron in švedski premier Stefan Lofve. Foto: AP

Na naše vprašanje, da je mogoče slišati veliko kritik na to, da dokument ni zavezujoč in da v njem ni konkretnih rešitev, je Cerar odgovoril: »Ugotavljamo, da je preveč deklrativnosti in premalo konkretne izvedbe, zato smo se strinjali, da moramo več narediti, da bi povrnili zaupanje evropskih državljanov v socialno državo in EU. Socialna komponenta je zelo pomembna, ker je izraz načela solidarnosti, kar ljudi najbolj povezuje, Ob povečevanju gospodarske rasti in spodbujanju modernih tehnologij, pa moramo skrbeti tudi za to področje.«

Proti evroskepticizmu, nacionalizmu, rasizmu

Steber je hkrati tudi poskus odgovora na različna negativna gibanja v EU. »Vsi živimo bolje, kot so ljudje pred 60 leti, vendar so se razlike med državami in regijami, predvsem zaradi krize, povečale, vsi pa smo se zelo oddaljili od osnovnega smisla evopskega povezovanja. Ljudje vse manj čutijo Evropo, vse bolj se jim zdi, da je to stvar elit in da je vse bolj ujeta v mrežo multinacionalk in drugih, ki upravljajo njihova življenja. Povečuje se evroskepticizem, najslabše vrste nacionalizmov in rasizmov. Nujna je vrnitev h koreninam evropskega združevanja, socialna politika, ki je lepilo družbe, pa je del tega. S temi razlikami, ki se povečujejo, ne more biti miru,« je ob robu srečanja komentirala ministrica za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak in poudarila, da so to načela, na katerih naj bi temeljilo delovanje evropskih institucij. Najpomembnejša je potreba po izobraževanju, usposabljanju delovne sile, v ospredju so veščine, vseživljenjsko učenje.


Slovenski premier Miro Cerar in predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker v Bruslju. Foto: AFP

»Ne smemo si delati utvar, da med nami ni velikih razlik. Znotraj EU se težko dogovorimo za pravno zavezujoče akte. Uresničevanje zavez evropskega stebra pravic od vseh akterjev zahteva prizadevanje za to in zavedanje, da Evrope brez socialne dimenzije ne bo,« je strnila Anja Kopač Mrak.

Osrednje teme so bile: dostojno delo in dostojno plačilo zanj, vprašanji, kakšna delovna mesta ustvarja gospodarska rast, skrb ta to, da imajo vse socialne skupine koristi od te rasti, in kako se lotiti vseh tveganj in sprememb, povezanih z digitalizacijo, avtomatizacijo, globalizacijo ter staranjem prebivalstva. »Vse to spreminja naravo dela, tudi v prekarnih oblikah dela je ljudem treba zagotoviti socialno varnost. Sisteme socialne varnosti je treba prilagoditi novim razmeram na trgu dela.«