Tiskane izdaje
London – Višje sodišče je danes zamajalo načrte britanske vlade, da do konca marca, brez razprave in potrditve v parlamentu, sproži 50. člen Lizbonske pogodbe in s tem začne postopek izstopa Otoka iz Evropske unije. Sodišče je načrte vlade prekrižalo, ta se bo na odločitev pritožila.
Trije sodniki višjega sodišča so pritrdili skupini državljanov, ki vidijo prizadevanja vlade, da brez potrditve parlamenta sproži postopek brexita, kot neustavna. Sodišče je razsodilo, da odločitev o začetku postopka brexita ne spada pod posebno »kraljevo pravico« ozirom izvršni privilegij, rezerviran za nekatera področja zunanje politike, ki jih je parlament prepustil vladi, saj sprožitev 50. člena med drugim pomembno vpliva tudi na pravice državljanov Združenega kraljestva.
»Temeljno določilo ustave Združenega kraljestva je, da je parlament suveren in lahko sprejme ali razveljavi katerikoli zakon hoče,« je razsodbo pojasnil sodnik John Thomas. Tako bi moral v skladu z odločitvijo sodišča o sprožitvi postopka odhoda iz EU odločati tudi parlament.
A današnja razsodba poraja več novih vprašanj kot ponuja odgovorov. Prvo vprašanje je, ali bo sploh obveljala. Iz vlade, ki jo vodi premierka Theresa May, so sporočili, da so nad razsodbo razočarani in da se nameravajo pritožiti. Ustavno sodišče naj bi o vprašanju odločalo že v začetku decembra. Od te odločitvi bo torej odvisno, ali bo lahko Mayeva izpolnila svojo napoved iz začetka oktobra, ko je napovedala, da bodo 50. člen, s katerim začne teči dvoletni rok za izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, sprožili do konca marca. Premierka je namreč prepričana, da sta izvršni privilegij in referendumska podpora dovolj, da vlada sama začne postopek.
Kot poroča britanski Guardian je drugo, ključno vprašanje, če bo razsodba seveda obveljala, kako oziroma o čem bo sploh odločal parlament. Če bi bilo za sprožitve 50. člena dovolj preprosta potrditev, bi lahko ob hitri odločitvi začrtana časovnica Meyeve ostala nespremenjena. Ob sprejemanju nove zakonodaje in potrjevanju v obeh domovih, pa bi se lahko začetek postopka izstopa zavlekel za več mesecev.
Kljub temu da je večina poslancev podpirala obstanek Otoka v EU, britanski mediji izključujejo možnost, da bi spodkopali voljo 51,9 odstotka volivcev in zaustavili brexit. Bi se pa z večjo vpletenostjo parlament po navedbah Reutersa povečala možnost za tako imenovani mehkejši izstop (po katerem bi Otok ohranil dostop do skupnega trga), kateremu so bolj naklonjeni poslanci in veliko manj ministri.
Veliko manj dvomov pa je, da bi se s selitvijo vprašanja o začetku in pogojih brexita v parlament, razkol med tistimi, ki zagovarjajo mehkejši, in tistimi, ki zagovarjajo trši brexit, še poglobil. Tako BBC kot Guardian ne izključujeta možnosti predčasnih volitev.
