Privolitev parlamenta nujna za uveljavitev 50. člena

Britansko vrhovno sodišče je z razsodbo v prid zagovornikov parlamentarne suverenosti razščistilo pravne pomisleke v zvezi z napovedano uveljavitvijo 50. člena lizbonske pogodbe. Parlament bo moral potrditi uraden začetek izstopa iz EU.

Način uveljavitve 50. člena lizbonske pogodbe tako ni več pravno vprašanje, temveč politično. Vrhovno sodišče je z 8 glasovi za in 3 proti odločilo, da britanska vlada ne more uradno začeti postopka britanskega izstopa iz EU brez privolitve parlamenta, s čimer je potrdilo lansko razsodbo nižjestopenjskega organa v isti zadevi. Vlada bo tako morala v parlament poslati poseben zakon o brexitu, za katerega bo morala glasovati večina poslancev. Šele zatem se bo lahko začel ločitveni postopek z EU, kot ga določa 50. člen.

Odločitev vrhovnega sodišča po zagotovilih britanske vlade ne bo preprečila uresničevanja volje volivcev v predvidenem časovnem roku. David Davis, minister, zadolžen za izstop iz EU, je po razsodbi potrdil, da bo vlada »v nekaj dneh« objavila predlog zakona. Strokovnjaki pričakujejo, da bo ta jedrnat, saj vlada ne bo želela poslancem dati priložnosti, da z amandmaji posežejo v njegovo bistvo in pretirano zavlečejo postopek sprejemanja. To je med vrsticami napovedal tudi Davis, rekoč, da bo besedilo »kolikor je mogoče neposredno«. Tako minister kot drugi predstavniki vlade so zagotovili, da bo ta spoštovala odločitev sodišča, pri tem pa opozorili, da mora tudi parlament upoštevati odločitev, ki so jo ljudje sprejeli na lanskem referendumu.

Priprave na poraz

Enajsterica vrhovnih sodnikov je odločala o tožbi poslovnice Gina Miller, v kateri so bili pod vprašaj postavljena ustavna določila, na podlagi katerih je vlada napovedala, da bo uveljavila 50. člen. Po besedah Lorda Neubergerja, predsednika vrhovnega sodišča, ima britanska vlada pristojnosti, da sprejema in odstopa od mednarodnih pogodb (s pravnega vidika je članstvo v EU pogodba), a tega ne more storiti, če bi s tem posegla v pravice britanskih državljanov. »Dejstvo je, da bi izstop iz EU ukinil nekatere od teh pravic, vlada zato ne more [uveljaviti 50. člena] brez soglasja parlamenta,« je pojasnil med branjem sodbe.

Vlada se je že nekaj časa potihem pripravljala na poraz in na različne probleme, ki bi jih lahko prinesla razsodba. Decembra lani ji je od poslancev uspelo dobiti zagotovilo o tem, da mora do uveljavitve 50. člena pogodbe priti najkasneje do konca marca. S tem je omejila manevrski prostor opozicije in nasprotnikov brexita, ki bi lahko z različnimi triki poskušali upočasnili njene načrte. Ne glede na to, so v parlamentarnih strankah razumeli odločitev sodišča kot jasen znak, da bo vlada te morala še enkrat premisliti. Pri laburistih in v drugih strankah so napovedali, da bodo na predlog zakona o brexitu vložili več amandmajev, s katerimi bodo vlado prisili, da bo držala svoje obljube.

Od nje po besedah ministra za brexit v senci Keira Starmerja pričakujejo objavo podrobnosti o pogajalskih izhodiščih, nedavni govor, v katerem je Theresa May razkrila pogajalske priorite, v tem pogledu enostavno »ni zadoščal«. »Večkrat smo dejali, da priznavamo in spoštujemo izid referenduma. Iz tega sledi, da ne želimo preprečiti začetka pogajanj [z EU]. Ampak vseskozi že ponavljamo, da so pogajalska izhodišča in vloga parlamenta v tem procesu izjemno pomembna,« je pojasnil laburist.

Parlamentarni nadzor

Več parlamentarnega nadzora nad pogajalskim procesom je v interesu demokracije, pravijo v opozicijskih strankah, a vlada in zagovorniki brexita se bojijo, da so zahteve nasprotnikov nič drugega kot poskus upočasnevanja ločitvenega procesa z EU oziroma preprečevanja izstopa države iz skupnega trga in carinske unije. Njihove bojazni niso brez podlage. V nekaterih delih opozicije namreč še vedno niso opustili ideje o drugem (oziroma tretjem) referendumu, ki bi bil razpisan po koncu pogajanj. Ideji so posebno naklonjeni pri liberalnih demokratih, kjer napovedujejo, da bodo glasovali proti uveljavitvi 50. člena, po premisleku pa bi jo verjetno podprli tudi člani katere od drugih strank.

Kljub temu, da vlada ni uspela s svojo pritožbo, bi bil lahko razplet sojenja zanjo teoretično še mnogo slabši. Sodniki so na podlagi ločene pritožbe razsojali tudi o tem, ali se morajo z uveljavitvijo 50. člena strinjati regionalni parlamenti. V nasprotju s prvim vprašanjem, kjer so bila mnenja sodnikov deljena, so bili ti pri drugem enotni, da za škotski, valežanski in severnoirski »veto« ni pravne podlage. Če bi se sodišče odločilo drugače, bi to lahko predstavljajo resno težavo za vlado, glede na to da je večina Škotov in Severnih Ircev glasovala proti izstopu iz EU. Voditelji škotskih nacionalistov in prva ministrica Nicola Sturgeon je dejala, da sojenje kaže, kako "ničvredna" so zagotovila Westminstra o enakovrednosti vseh delov Združenega kraljestva. »To poraja temeljna vprašanja, ki so večja od članstva v EU,« je opozorila in napovedala, da bo škotski parlament kljub odločitvi sodnikov glasoval o uveljavitvi 50. člena.