Sofija pričakuje odpustke Bruslja

Da bi lahko Washington in Bruselj minirala investicijo v plinovod Južni tok, sta morala odrezati bolgarskega premiera Plamena Orešarskega, ki je izrazito prorusko usmerjen. Čas bo kmalu pokazal, kakšnih odpustkov bo deležen njegov naslednik Bojko Borisov, ki je doslej poslušno izpolnjeval ukaze Bruslja.

Če se Berlin boji, da bi lahko Srbi v EU zastopali interese Moskve, je toliko bolj razumljivo, da Bruselj v svojih vrstah ni hotel Bolgarije,­ ki je vse bolj prevzemala vlogo malih Rusov v EU. Po padcu Plamena Orešarskega se je Bojko Borisov nemudoma naslikal v Bruslju, predsednik evropske komisije Jean-­Claude Juncker pa ga je sprejel kot najboljšega prijatelja. Ker je Bolgarija povsem na psu, trepljanje po rami ne bo zadostovalo.

V Bolgariji osem let po vstopu v EU revščina narašča, proračunski primanjkljaj se veča, tujih vlaganj je vse manj. Negotova je prihodnost štirih največjih bank v državi, javnemu zdravstvenemu sistemu grozi kolaps. Država bi nujno potrebovala tudi reformo pokojninskega sistema. Bolgarija še vedno velja tudi za najbolj koruptivno državo v EU. Ni izključeno, da bo EU pogledala skozi prste bolgarskim politikom, ki jim ljudje očitajo, da sledijo le interesom bogatih oligarhov, da delujejo nepregledno in so skorumpirani. Nemara je Juncker celo res obljubil Borisovu, da bo EU v Bolgariji financirala gradnjo vozlišča za distribucijo plina po Evropi.

Prodaja glasov

Bolgarska vlada je namesto investicije v plinovod Južni tok, ki jo je ustavil ruski predsednik Vladimir Putin, predlagala nadomestni načrt. Po njem bi Rusija pod Črnim morjem zgradila odsek plinovoda do bolgarske obale, EU pa bi od tam pošiljala ruski plin članicam na jugovzhodu Evrope. Po besedah Borisova naj bi se gradnja novega skladišča plina blizu bolgarskega pristanišča Varna, kot načrtuje Juncker, financirala iz evropskega denarja. Vozlišče bi bilo v lasti EU, ki bi pošiljala plin v Srbijo, Makedonijo, Grčijo, Romunijo, Madžarsko, Slovenijo, Avstrijo in Bolgarijo. Po njegovem bi bila ta rešitev z vidika EU veliko boljša, kot če bi vozlišče za distribucijo plina po Evropi postala Turčija.

Predčasne volitve v Bolgariji so bile uradno posledica hudega poraza takrat vladajočih socialistov na volitvah v evropski parlament maja letos ter junijske afere s Corp­banco, ki ji je grozil bankrot. Vladna koalicija stranke socialistov (BSP) in liberalnega Gibanja za pravice in svoboščine (MRF) je bila po porazu na volitvah precej omajana. Na volitvah konec maja je namreč zmagala opozicijska konservativna stranka Gerb, ki je zahtevala odstop Orešarskega. Sledili so večtedenski protesti, vlada Orešarskega pa je julija odstopila. Voditelji strank so se strinjali, da je treba končati politični zastoj v državi. Zato so predlagali izvedbo­ predčasnih parlamentarnih ­volitev.

Orešarski je očitno prepozno obrnil ploščo. Washington in Bruselj si nista premislila, čeprav je Bolgarija ustavila vsa dela v zvezi s plinovodom Južni tok. Orešarski naj bi se za ta korak odločil po opozorilu EU, češ da projekt ruskega energetskega velikana Gazprom ni skladen s predpisi EU. Bolgarija je namreč za izgradnjo svojega dela Južnega toka maja izbrala konzorcij pod vodstvom ruske družbe Strojtransgaz, kar je sprožilo veliko nezadovoljstvo EU in ZDA.

Rušenje Orešarskega ni bilo težko delo, če je res, da naj bi skoraj pol milijona ljudi prodalo svoje glasove za denar, gorivo ali hrano. V Bolgariji namreč povprečna mesečna plača znaša samo 400 evrov, eno od petih gospodinjstev pa živi pod pragom revščine. Več sto tisoč volivcem naj bi grozili tudi z izgubo službe ali celo nasiljem, če ne bodo glasovali.

Evropski razvoj

Bolgarski parlament je v začetku novembra potrdil manjšinsko vlado pod vodstvom Borisova, ki je bila na čelu bolgarske vlade do leta 2013. Po premierovih besedah gre za proevropsko in reformistično vlado za stabilizacijo Bolgarije, ki je že peta v manj kot dveh letih. Meščani za evropski razvoj Bolgarije (Gerb), stranka Borisova, ki je pričakovano zmagala na predčasnih parlamentarnih volitvah, ni dobila večine. Zato je podpisala koalicijski sporazum o oblikovanju manjšinske vlade skupaj s konservativnim desničarskim Reformnim blokom. Borisov je dosegel tudi dogovor o podpori z opozicijskima strankama Domoljubno fronto in ABV.

Veliki igralci

Državi se obeta nadaljevanje politične nestabilnosti. Nova vlada se bo morala spopasti z velikimi političnimi in gospodarskimi izzivi. Zlasti s finančnim polomom, povezanim s Corpbanco, ter ukrajinsko krizo, ki ne ogroža samo energetske oskrbe države. Navsezadnje je tudi Borisov lani odstopil s položaja premiera po množičnih protestih zaradi zvišanja cen elektrike in varčevalne politike. Protesti so prerasli v vsesplošno izražanje nezadovoljstva nad nezmožnostjo vlade, da zajezi nepotizem in korupcijo ter odpravi monopole. Borisov je svoj prvi mandat usmeril v boj proti organiziranemu kriminalu, ki ni dal otipljivih rezultatov, ter v strogo finančno disciplino, vendar je pri tem zanemaril socialne potrebe državljanov v vse bolj revni članici EU.

Da lahko veliki igralci kadarkoli­ zrušijo vsako bolgarsko vlado, je dokazalo več deset tisoč privržencev in nasprotnikov vlade Orešarskega, ki so se novembra zgrnili na ulice Sofije in Plovdiva, da bi izrazili podporo vladi oziroma zahtevali njen odstop. Protesta sta nazorno pokazala na vse večjo politično razdeljenost in negotove razmere, ki jih je mogoče po potrebi zlorabiti. To očitno velja tudi za bolgarsko inteligenco, čeprav se je uprla oblasti, ker se zavzema za demokratične vrednote, transparentne politične procese in dostojno življenje. Bržčas bodo Bolgari še dolgo prisiljeni prenašati lastno politično elito, ki se udinja tujim interesom in skrbi za lastno udobno preživetje.