Sojenje pazniku iz Auschwitza

Triindevetdesetletni Gröning je obtožen sodelovanja v umoru vsaj 300.000 ljudi, ki so končali v taborišču Auschwitz.

Objavljeno
20. april 2015 17.44
Germany Auschwitz Trial
Ju. K., zunanja politika
Ju. K., zunanja politika

Berlin − Na sodišču v nemškem mestu Lüneburg na Spodnjem Saškem se danes začenja proces proti Oskarju Gröningu, enemu od peščice še živečih nekdanjih paznikov v nacističnih koncentracijskih taboriščih, ki jim nemška oblast želi soditi zaradi zločinov, storjenih med drugo svetovno vojno. 93-letni Gröning je obtožen sodelovanja v umoru vsaj 300.000 ljudi, ki so med letoma 1942 in 1944 končali v taborišču Auschwitz. Kot eden od vojakov, katerih naloga je bila zbiranje in sortiranje gotovine in predmetov, odvzetih judovskim in drugim ujetnikom, preden so bili poslani v smrt, obtoženi vztraja, da ni dejansko prisostvoval pri njihovih umorih, ampak je bil le nemi opazovalec.

Gröning, ki je v Auschwitzu začel delati pri 21 letih, je v več intervjujih za nemške in britanske medije že leta 2005 potrdil, da je bil priča grozodejstvom in genocidu, ki je v srcu Evrope potekal pod tretjim rajhom. »Videl sem plinske celice, krematorije in odprta ognjišča. Stal sem na vstopnih točkah, medtem ko je tekla selekcija [za plinske celice],« je svojo zgodbo povzel za BBC. V nasprotju z večino obtoženih nekdanjih članov Hitlerjevega SS je Gröning že pred desetletjem dejal, da bi o vojnih grozotah rad spregovoril, rekoč, da vse od padca tretjega rajha »nikoli ni našel notranjega miru«.

Sojenju bo prisostvovala večina od 55 preživelih ujetnikov in članov družin žrtev, ki so tožniki v zadevi. Tožilstvo je prepričano, da bo Gröningu med procesom dokazalo krivdo. Pri tem se bo zanašalo na precedens, ki ga je postavilo sojenje Johnu Demjanjuku, v Ukrajini rojenemu nacističnemu pazniku v taborišču Sobibor, ki ga je nemško sodišče leta 2012 spoznalo za krivega sodelovanja pri množičnem umoru, ne glede na to, da pri usmrtitvah ujetnikov ni neposredno sodeloval. Kljub veliko podobnostim med primeroma, pravni strokovnjaki po pisanju britanskega Independenta opozarjajo na razliko v klasifikaciji obeh taborišč, ki bi lahko otežila dokazovanje krivde Gröningu. Auschwitz je bil namreč tudi delovno in ne izključno uničevalno taborišče.