Šok po propadu »jamajške« koalicije

Odločitev liberalne FDP za končanje pogajanj Nemčiji odvzema do zdaj najverjetnejšo možnost za še četrto vlado Merklove.

pon, 20.11.2017, 21:05

Berlin – Nemčija je po propadu »jamajške« koalicije med CDU/CSU, liberalci in zelenimi v političnem šoku. Dva meseca po volitvah v bundestag in pet tednov po začetku sondiranja vladnega terena med konservativno unijo CDU/CSU, liberalci in zelenimi je osrednja evropska država spet na začetku iskanja nove politične stabilnosti.

Odločitev liberalne FDP za končanje pogajanj Nemčiji odvzema do zdaj najverjetnejšo možnost za še četrto vlado kanclerke Angele Merkel. Liberalci, ki jih napadajo z vseh strani, svoj korak opravičujejo s prepričanjem, da niso dobili tistega, kar od njih pričakujejo volivci. »Ni bilo enotnosti o solidarnostnem davku in izobraževalnem federalizmu, nobene primerne ureditve priseljevanja,« je na twitterju ocenila generalna sekretarka FDP Nicola Beer. »Namesto tega ideološka energetska politika za deindustrializacijo Nemčije ter nenehno križanje načrtov iz druge vrste.«

SPD vztraja v opoziciji

Že zaradi nacionalistične Alternative za Nemčijo (AfD), ki je po zadnjih volitvah tretja največja stranka v državi, si sredinska Nemčija le težko privošči politično ohromitev. Po propadu Jamajke bi bila edina druga možnost za hitro odločitev o prihodnji vladi ponovna velika koalicija med konservativci in socialdemokrati, a so se v SPD kanclerskega kandidata in predsednika Martina Schulza in parlamentarne voditeljice Andree Nahles po komaj 20,5 odstotka glasov na volitvah trdno odločili za opozicijo in to odločitev razglašajo tudi zdaj. Če bodo vztrajali pri tem, nekateri kot tretjo možnost omenjajo manjšinsko vlado CDU/CSU z liberalci ali zelenimi, kanclerka pa raje poudarja nujnost stabilne vlade. V Nemčiji se zato vse glasneje govori o novih volitvah in tudi njenem nastopu na njih, potem ko je v televizijskem intervjuju spet poudarjala svojo odločitev za štiriletno služenje državi.



V Nemčiji se vse glasneje govori o novih volitvah. Foto: Axel Schmidt/Reuters

Nove volitve?

Pot do morebitnih novih volitev pa ne bi bila lahka, saj Angela Merkel le še izvaja kanclerske dolžnosti. Nekdanji kanclerji Willy Brandt, Helmut Kohl in Gerhard Schröder so nove volitve lahko sprožili z glasovanjem o nezaupnici, zdaj pa bi bil njihov razpis mogoč šele po ustoličenju novega kanclerja ali kanclerke, čemur se vse do tretjega glasovanja, ko je zahtevana le relativna večina, lahko upirajo druge stranke. Po raziskavi agencije Forsa tudi 45 odstotkov Nemcev že misli, da bi bile nove volitve najboljša rešitev.



Angela Merkel je morala predsedniku države Frank-Walterju Steinmeierju poročati o propadu pogajanj za sestavo »jamajške vladne koalicije«. Foto: Markus Schreiber/AP

Politične zaplete v osrednji evropski državi napeto opazuje tudi gospodarstvo. Predsedniku obrtniške zbornice Hansu Petru Wollseiferju je žal za tako imenovano jamajško koalicijo, saj država s tem izgublja možnost za »sveža« vladna razmerja, ki bi lahko prinesla nove ideje in modernizacijo. V nemški industrijski in trgovinski zbornici DIHK se bojijo »dolgega obdobja negotovosti«, čeprav tudi zaupajo, da bodo »odgovornosti zavedajoči se akterji« na koncu našli razumne kompromise.

Nestabilne Nemčije se bojijo tudi drugod po Evropi. V evropski komisiji sicer uradno verjamejo, da bosta na koncu zmagali stabilnost in kontinuiteta, v zakulisju pa nemški mediji poročajo o bruseljskem dvomu o hitri rešitvi položaja. Morebitna nemška nestabilnost lahko oteži tudi nekatere evropske načrte, saj predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker načrtuje naznanitev številnih reform v evrskem območju, ki bi jih bilo treba, če naj bodo uspešne, sprejeti pred prihodnjimi volitvami v evropski parlament.



»Hvala, Angela Merkel, za minule štiri tedne,« se je kanclerki zahvalil Horst Seehofer, eden njenih najostrejših kritikov med begunsko krizo. Foto: Axel Schmidt/Reuters

»To so slabe novice za Evropo,« je propad jamajške koalicije ocenil tudi nizozemski državni sekretar za Evropo Halbe Zijlstra, v Franciji pa so po pisanju nemških medijev »brez besed«. Kanclerka Merklova je dolgo utelešala vse, kar so kritizirali in občudovali na Nemčiji, da si zdaj le težko predstavljajo kanclersko palačo brez nje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki pri uveljavljanju lastnih reform evrskega območja računa na pomoč nemških partnerjev, bi imel morda lažje delo s socialdemokratskim politikom ali političarko v nemški kanclerski palači, pa naj je zdaj možnost takšnega razvoja videti še tako oddaljena. Tudi nemški konservativci se zavedajo pomembnosti nemško-francoske evropske lokomotive, a bi ti evrski proračun in finančnega ministra sprejeli le, če bi pomenil več nadzora nad proračunskimi grešniki in ne pretakanja denarja k njim.

Jamajška pogajanja, čeprav neuspešna, pa so dala novi zagon nekaterim starim in novim zavezništvom v Nemčiji. »Hvala, Angela Merkel, za minule štiri tedne,« se je kanclerki zahvalil krščanskosocialni bavarski premier Horst Seehofer, eden njenih najostrejših kritikov med begunsko krizo. Opazovalci opozarjajo tudi na soglasje zelenih za razglasitev magrebskih držav za varne. Zavračanje takšnega odnosa do severnoafriških držav, od koder prihaja nesorazmerno veliko število teroristov in kriminalcev, je v preteklem obdobju zastrupljalo odnose med nemškimi sredinskimi strankami.

Prijavi sovražni govor