»Solidarnost« z Zahodnim Balkanom

V češki prestolnici so se voditelji višegrajske skupine zbrali na posebnem vrhu o krizi zaradi pribežnikov in zaščiti zunanjih meja Evropske unije, na katerega so povabili tudi svoja kolega iz Bolgarije in Makedonije ter jima zagotovili konkretno pomoč pri ustavitvi »balkanske poti«.

Če ni enotne evropske politike, je povsem legitimno, da države, ki so se znašle na balkanski poti, same zaščitijo svoje meje, pravi slovaški minister za zunanje zadeve Miroslav Lajčák. »Pri tem jim bomo pomagali,« je za nemško revijo Spiegel povedal o »rezervnem« načrtu, po katerem bi naval beguncev v Evropo ustavili na grško-makedonski meji. »Višegrajska četverica se zaveda, kako pomembno je, da se osredotočimo na zahodno balkansko pot, pokažemo solidarnost z državami Zahodnega Balkana in jim pomagamo pri zaščiti njihovih meja,« je češki premier Bohuslav Sobotka dejal še pred »vrhom« te skupine nekdanjih socialističnih držav iz vzhodnega bloka, ki ga je gostil v Pragi.

Da balkanske države ne bodo osamljene

Četverica, v kateri so Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška, je prav danes praznovala svoj 25. rojstni dan, a v zadnjem času ni bila preveč dejavna, vse dokler ni lani poleti izbruhnila begunska kriza, ki je četverico poenotila v kljubovanju politiki odprtih vrat za begunce in iz Bruslja »vsiljenim« kvotam po članicah EU porazdeljenih prišlekov.

Z vrhom hočemo balkanskim državam zagotoviti, da ne bodo ostale osamljene, če bo propadla sedanja evropska strategija sodelovanja s Turčijo pri omejevanju migracijskih tokov, je povedal gostitelj. Predsednik madžarske vlade Viktor Orbán je že prejšnji mesec svetoval Makedoniji in Bolgariji, naj sledita njegovemu zgledu in svoje meje v celoti zapreta za pribežnike. Naval prišlekov po njegovem mnenju ni več kulturno ali gospodarsko vprašanje, ampak predvsem varnostni problem. Njegov slovaški kolega Robert Fico je še pred srečanjem ponovil obtožbe, da je Nemčija naredila napako s svojo politiko gostoljubja, zdaj pa hoče druge prisiliti, da jo odpravljajo oziroma zanjo plačujejo. Višegrajska skupina po njegovih besedah ne bo klonila pod pritiski, ki jih Nemčija in druge partnerice iz EU izvajajo nad tistimi z drugačnimi pogledi na begunsko politiko. Mislil je tudi na diplomatska opozorila, ki so jih iz Berlina pošiljali v Bratislavo, Budimpešto, Prago in Varšavo, v njih pa četverico posvarili pred sprejemanjem »enostranskih« ukrepov, s katerimi bi večjo vlogo pri zaščiti zunanjih meja EU podelili Bolgariji in Makedoniji. Nemčija je tudi ti dve državi opozorila, naj ne zapirata meja pred pribežniki, so poročali bolgarski mediji.

Ti so tudi povzemali vladne informacije, da je premier Bojko Borisov pred odhodom v Prago kanclerki Angeli Merkel zagotovil, da bo Sofija še naprej solidarna do Aten in ne bo uvajala ukrepov, ki jih ne bodo sprejele vse članice EU.

Če ne grško-turška meja, pa grško-makedonska meja

Vse bolj podobna stališča, kakršna zagovarjajo v višegrajski četverici, je mogoče slišati tudi iz Avstrije. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je bila med prvimi, ki je Grčiji zagrozila z izključitvijo iz schengenskega sporazuma, če ne bodo zagotovile varnosti na grško-turški meji, kancler Werner Faymann pa je dejal, da bi morala evropska mejna policija vse ljudi, ki bežijo v Grčijo, ustaviti že pred mejo in jih vrniti v Turčijo. Najostrejši je bil zunanji minister Sebastian Kurz, ki je obupal nad iskanjem skupne evropske rešitve in nad grško nepripravljenostjo za ukrepanje. Tako kot njegovi kolegi iz višegrajske skupine se tudi sam zavzema za poostritev nadzora na makedonsko-grški meji. »Če bi zaprli njihovo severno mejo za le 24 ur in bi begunci morali ta čas ostati pri njih, bi v Grčiji hitro spremenili odnos do evropske pomoči,« je Kurz povedal v intervjuju za grški časnik Ta Nea. Pretok beguncev je treba ustaviti, to pa je mogoče storiti le na meji, pravi prvi mož avstrijske diplomacije. »Če to ni grško-turška meja, bo pač morala biti grško-makedonska meja,« je bil odločen Kurz. V petek je v Skopju svoje gostitelje opozoril, naj bodo pripravljeni, da v prihodnjih nekaj mesecih popolnoma zaprejo mejo za pribežnike, saj bo to prisiljena storiti tudi Avstrija, ker bo dosegla načrtovano »zgornjo mejo«.

Kanclerka »ostala sama«

Če EU na vrhu v petek ne bo rešila teh težav, bo Avstrija na svoje južne meje, tudi z Italijo, morala postaviti še več ograj, je že pred časom zagrozil kancler Faymann. Čeprav je prav on spet pobudnik minivrha koalicije »voljnih«, na katerega je v četrtek povabil voditelje Nemčije, Belgije, Francije, Finske, Luksemburga, Nizozemske, Portugalske, Slovenije, Grčije in Turčije, je tudi on obrnil hrbet nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je »zdaj ostala sama«, so zapisali v komentarju v časniku Kronen. Zvesti zaveznik Merklove je pred resno dilemo: ali naj še zagovarja nemško politiko gostoljubja ali naj »skrbno pazi, kaj od njega pričakuje njegovo ljudstvo«, je zapisal komentator Kurt Seinitz. Seinitz pričakuje, da bo avstrijski kancler, sicer z manjšimi zadržki, a kljub temu podprl tudi zahtevo višegrajske skupine za zaprtje balkanske poti.