V češki prestolnici so se voditelji višegrajske skupine zbrali na posebnem vrhu o krizi zaradi pribežnikov in zaščiti zunanjih meja Evropske unije, na katerega so povabili tudi svoja kolega iz Bolgarije in Makedonije ter jima zagotovili konkretno pomoč pri ustavitvi »balkanske poti«.
Če ni enotne evropske politike, je povsem legitimno, da države, ki so se znašle na balkanski poti, same zaščitijo svoje meje, pravi slovaški minister za zunanje zadeve Miroslav Lajčák. »Pri tem jim bomo pomagali,« je za nemško revijo Spiegel povedal o »rezervnem« načrtu, po katerem bi naval beguncev v Evropo ustavili na grško-makedonski meji. »Višegrajska četverica se zaveda, kako pomembno je, da se osredotočimo na zahodno balkansko pot, pokažemo solidarnost z državami Zahodnega Balkana in jim pomagamo pri zaščiti njihovih meja,« je češki premier Bohuslav Sobotka dejal še pred »vrhom« te skupine nekdanjih socialističnih držav iz vzhodnega bloka, ki ga je gostil v Pragi.
Da balkanske države
Z vrhom hočemo balkanskim državam zagotoviti, da ne bodo ostale osamljene, če bo propadla sedanja evropska strategija sodelovanja s Turčijo pri omejevanju migracijskih tokov, je povedal gostitelj. Predsednik madžarske vlade Viktor Orbán je že prejšnji mesec svetoval Makedoniji in Bolgariji, naj sledita njegovemu zgledu in svoje meje v celoti zapreta za pribežnike. Naval prišlekov po njegovem mnenju ni več kulturno ali gospodarsko vprašanje, ampak predvsem varnostni problem. Njegov slovaški kolega Robert Fico je še pred srečanjem ponovil obtožbe, da je Nemčija naredila napako s svojo politiko gostoljubja, zdaj pa hoče druge prisiliti, da jo odpravljajo oziroma zanjo plačujejo. Višegrajska skupina po njegovih besedah ne bo klonila pod pritiski, ki jih Nemčija in druge partnerice iz EU izvajajo nad tistimi z drugačnimi pogledi na begunsko politiko. Mislil je tudi na diplomatska opozorila, ki so jih iz Berlina pošiljali v Bratislavo, Budimpešto, Prago in Varšavo, v njih pa četverico posvarili pred sprejemanjem »enostranskih« ukrepov, s katerimi bi večjo vlogo pri zaščiti zunanjih meja EU podelili Bolgariji in Makedoniji. Nemčija je tudi ti dve državi opozorila, naj ne zapirata meja pred pribežniki, so poročali bolgarski mediji.
Ti so tudi povzemali vladne informacije, da je premier Bojko Borisov pred odhodom v Prago kanclerki Angeli Merkel zagotovil, da bo Sofija še naprej solidarna do Aten in ne bo uvajala ukrepov, ki jih ne bodo sprejele vse članice EU.
Če ne grško-turška meja,
Kanclerka »ostala sama«
Če EU na vrhu v petek ne bo rešila teh težav, bo Avstrija na svoje južne meje, tudi z Italijo, morala postaviti še več ograj, je že pred časom zagrozil kancler Faymann. Čeprav je prav on spet pobudnik minivrha koalicije »voljnih«, na katerega je v četrtek povabil voditelje Nemčije, Belgije, Francije, Finske, Luksemburga, Nizozemske, Portugalske, Slovenije, Grčije in Turčije, je tudi on obrnil hrbet nemški kanclerki Angeli Merkel, ki je »zdaj ostala sama«, so zapisali v komentarju v časniku Kronen. Zvesti zaveznik Merklove je pred resno dilemo: ali naj še zagovarja nemško politiko gostoljubja ali naj »skrbno pazi, kaj od njega pričakuje njegovo ljudstvo«, je zapisal komentator Kurt Seinitz. Seinitz pričakuje, da bo avstrijski kancler, sicer z manjšimi zadržki, a kljub temu podprl tudi zahtevo višegrajske skupine za zaprtje balkanske poti.