Španska politika v praznem teku

Bo Pedro Sánchez predsednik vlade? Ko je socialist sklenil dogovor s stranko Ciudadanos, mu je obrnil hrbet Podemos.

Objavljeno
01. marec 2016 16.15
Mimi Podkrižnik
Mimi Podkrižnik

Kadar politika zaide v slepo ­ulico, so lahko rešitev le predčasne volitve. Da bodo volivci­ morda res spet morali na volišča, kaže v Španiji, kjer jim v več kot dveh mesecih po parlamentarnih volitvah ni uspelo sestaviti vlade. Težave je imel Mariano Rajoy, čigar Ljudska stranka je osvojila največ volilnih glasov, a premalo za večino­ v parlamentu, in probleme pri sklepanju zavezništev ima ­socialist Pedro Sánchez. Včeraj se je začel predstavljati v ­parlamentu kot morebiten novi premier ...

Možnosti, da bi se socialisti (PSOE) povezali tudi s Podemosom - in bi Sánchez zagotovo postal predsednik vlade -, so pred dnevi padle­ v vodo. Razlog, da je voditelj Podemosa Pablo Iglesias prekinil pogajanja, je nedavna sklenitev zavezništva med socialisti in desnosredinskimi Ciudadanos. V taki koaliciji da nimajo kaj iskati, saj so razlike prevelike ... Samo podpora Ciudadanos pa morda ni dovolj, da bi Sánchez dobil investituro: na volitvah 20. decembra so socialisti z 22 odstotki glasov zasedli drugo mesto (in 90 od 350 poslanskih mest), Ciudadanos pa so si na četrtem mestu s 15-odstotno podporo zagotovili 40 poslanskih sedežev. S skupaj samo 130 glasovi v parlamentu - in še enim »kanarskim« glasom - bi težko manjšinsko ­vladali ...

Najprej zahteve, 
potem pogajanja

Kakor imajo pri sestavljanju morebitne vlade težave socialisti, so jih imeli sprva v Ljudski stranki. Na volitvah so zmagali, saj jih je podprlo skoraj 28 odstotkov volivcev, vendar pa Marianu Rajoyu v parlamentu - kjer zdaj sedi 123 njihovih poslancev - ni uspelo pridobiti zaveznikov. Odbijali so jih s korupcijskimi škandali, mnogi tudi zamerijo, da je Rajoy za svoj boj s krizo izbral varčevanje ... Zato ne preseneča, da so bili - takoj ko je kralj Filip VI. naprtil nalogo Pedru Sánchezu - na konservativni desnici jasni: ne bodo podprli vlade, ki ji ne bi predsedovali sami.

Da bi Sánchez dobil investituro, bo morala, kakor je bilo napovedano že dalj časa, danes v parlamentu tako glasovati absolutna večina oziroma bi ob drugem glasovanju, predvidenem čez nekaj dni, morala tako reči vsaj navadna večina. Čedalje bolj kaže, da večine morda res ne bo (ker je težko verjeti, da bi se v Podemosu in PP vzdržali­ glasovanja) ... Če bo Sánchezu spodletelo, bo začel veljati dvomesečni rok, v katerem naj bi se stranke vendarle sporazumele o tem, kdo bo vladal. Če dokončnega dogovora ne bo, čakajo Špance predčasne volitve; brati je o 26. juniju. Odkar je sredi sedemdesetih let preteklega stoletja v Španiji zavladala demokracija, se še ni zgodilo, da kandidat, ki ga je izbral kralj, v parlamentu ne bi dobil podpore za sestavo vlade.

Med socialisti in Podemosom se menda ni zalomilo le »zaradi Ciudadanos«, ampak tudi zato, ker so v mladi stranki vnaprej, še preden bi se začeli pogajati, zahtevali položaj podpredsednika vlade in nekatera ministrstva. Kakor zdaj razlagajo mediji, pri Podemosu prav tako niso skrivali, da o Pedru Sánchezu, ki »obljublja korenite spremembe«, nimajo najboljšega­ mnenja. S tem, seveda, niso pripomogli k uspehu projekta ... Dokončno pa je člane Podemosa odvrnilo, ko so se socialisti prejšnji teden sporazumeli s Ciudadanos: v obeh strankah se, med drugim, strinjajo, da ne bi dvignili davka na dohodek, kar je za Podemos nuja (da bi lahko financirali večjo javno porabo). V levi radikalni stranki, v kateri ostro nasprotujejo varčevanju, prav tako podpirajo referendum o neodvisnosti Katalonije, medtem ko dosežen dogovor med PSOE in Ciudadanos izključuje možnost organiziranja referenduma, ki bi kjerkoli v Španiji vodil v samoodločbo. V nekaterih točkah bi Pablo Iglesias resda podprl omenjeni sporazum (tudi on bi umaknil nekatere dele iz reforme trga dela, ki so jo sprejeli v doslej vladajoči Ljudski stranki, strinja se z ukrepi za boj proti korupciji, bolj bi finančno usekal tudi po multinacionalkah ...), a jih je premalo.

Pozivi gospodarstva

Španija je zašla v politično slepo ulico, ko na decembrskih volitvah nobena od strank ni dobila dovolj glasov za absolutno večino v parlamentu, ampak so volivci ob tradicionalno levico in desnico postavili še novinki Podemos in Ciudadanos. Stari politični sistem je bil pokopan, mnogi so se razveselili nove dinamike, toda ... Po dolgih enajstih tednih pogajanj, političnega približevanja in odmikanja - zaradi premalo pripravljenosti na kompromis - je, kakor verjamejo mnogi Španci, vendarle čas za korak naprej; da se v strankah, med katerimi je resda ogromno ideoloških razlik, sporazumejo: za dobro ljudi.

Tako se jim ni zataknilo že dolgo, so pri El Mundu označili nastale razmere za »najslabši čas v zadnjih treh desetletjih«. Da je treba čim prej najti rešitev, pozivajo tudi v sindikatih in številni gospodarstveniki, zaskrbljeni, češ da je španska družba v praznem teku.