Spirala nasilja je oddaljila Kosovo od evropske družine

Evropska unija bo prej dvakrat razmislila, preden se bo odločila za vizumsko liberalizacijo s Kosovom.

Wed, 24.02.2016, 21:00

Mednarodna skupnost je šokirana zaradi izbruha nasilja na Kosovu. Po njenem mora razprava v parlamentu potekati z argumenti in ne s solzivcem ali molotovkami, nasilja pa ne priznava kot legitimno sredstvo za spremembo vlade. Čeprav so razmere eksplozivne, na poti v evropsko družino ni alternative za dialog, komunikacijo in partnerstvo.

Predstavniki opozicijskih parlamentarnih strank Zveze za prihodnost Kosova, Pobude za Kosovo in Samoopredelitve so začeli novo serijo protestov, v šotorih pred poslopjem parlamenta pa bodo taborili, dokler vlada, ki ji očitajo, da dela proti interesom države in je postavila na kocko suverenost Kosova, ne bo zrušena. Poleg odstopa vlade je njihov glavni cilj preprečiti izvolitev aktualnega zunanjega ministra Hashima Thaçija za kosovskega predsednika in doseči razpis predčasnih volitev.

Kamen spotike je srbska avtonomija

Po ustavi predsednika izbira parlament, ki naj bi glasoval za Thaçija že na petkovem izrednem zasedanju. Poleg njega formalno kandidira za predsednika države tudi Rafet Rama, ki je tako kot Thaçi iz Demokratske stranke Kosova, vendar je največja kosovska stranka že ob imenovanju Ise Mastafa za premierja sklenila koalicijsko pogodbo z Demokratično ligo Kosova, da bo Thaçi izvoljen za predsednika države.

Vladajoča koalicija zagotavlja, da ima potrebno dvo tretjinsko večino za izvolitev Thaçija, ki ni sporen le za nacionalistično opozicijo, temveč tudi za poslancev vladajoče koalicije. Privrženci opozicije nameravajo pred parlamentom ostati do 7. marca, ko bo potekel rok za izvolitev novega predsednika Kosova. Če namreč do tega datuma še ne bo izbran naslednik Afitete Jahjaga, kar je eden izmed ciljev opozicije, bodo morali na Kosovu avtomatično razpisati izredne volitve.

Kosovska parlamentarna opozicija že pol leta nasilno protestira proti bruseljskemu sporazumu Beograda in Prištine o oblikovanju avtonomne skupnosti srbskih občin in dogovoru o meji s sosednjo Črno goro. Prvak Zveze za prihodnost Kosova Ramush Haradinaj je včeraj napovedal novo fazo državljanskih protestov, ker število nasprotnikov odločitev vlade iz dneva v dan raste. Haradinaj je nepreklicno odstopil s poslanske funkcije, ker ne želi biti, kot je izjavil sam, del nedemokratične institucije, prvak Pobude za Kosovo Fatmir Limaj pa je poudaril, da je bil sklic parlamenta brez političnega dogovora navadna provokacija, ki poglablja kosovsko politično krizo.

Plinske maske v hramu demokracije

Posebni predstavnik EU na Kosovu Samuel Žbogar je poudaril, da je potrebno vzpostaviti skupnost srbskih občin kljub politični krizi na Kosovu. Po njegovem mnenju je solzivec v parlamentu rdeča črta, ki je mednarodna skupnost ne bo prestopila, EU pa bo prej dvakrat razmislila, preden se bo odločila za vizumsko liberalizacijo s Kosovom. Bruselj je odločno zavrnil tudi kosovsko vlado, ki je skušala pogojevati dialog Beograda s Prištino o normalizaciji odnosov med državama z zeleno lučjo za vizumsko liberalizacijo. Da je treba nad razmeremi na Kosovu čim prej vzpostaviti nadzor, je posvaril tudi ameriški veleposlanik v Prištini Greg Dalewie, ki je zgrožen zaradi stopnjevanja nasilja še poudaril, da je treba vse probleme rešiti v parlamentu.

Poslanci opozicije so z aktiviranjem solzivca prekinili tudi letošnje prvo zasedanje parlamenta. Njihovi poslanski kolegi so zaradi incidenta nosili plinske maske ali zapustili parlamentarno dvorano. Sejo so morali po tretjem solzivcu prekiniti, pred njenim nadaljevanjem pa je predsednik parlamenta Kadri Veseli, ki si je prav tako moral pomagati s plinsko masko, iz dvorane odstranil 23 opozicijskih poslancev, med njimi Visarja Ymerija iz gibanja Samoopredelitev in Haradinaja. Pred incidentom je Ymeri nagovoril poslance in poudaril, da oblasti v Prištini niso zakonite ter da 200.000 podpisov pod peticijo za predčasne volitve dokazuje, da mora vlada odstopiti.

Na predhodnem protestu v Prištini, ki se ga je udeležilo več deset tisoč ljudi, je opozicija predložila podpise desetih odstotkov prebivalstva za razpis referenduma o srbski manjšini na Kosovu, ki ga vlada zavrača. Srbsko avtonomijo parlamentarna opozicija odločno zavrača tudi zato, ker je kosovsko ustavno sodišče raglasilo, da deli bruseljskega sporazuma o skupnosti srbskih občin niso skladni s kosovsko ustavo. Poznavalci še menijo, da je opozicija deležna vse večje podpore, ker državljani že dolgo ne verjamejo več, da se bo njihov položaj izboljšal. V zadnjih dveh letih je tako vsak deseti prebivalec zapustil državo in skušal poiskati perspektivo v Nemčiji ali drugih evropskih državah.

Prijavi sovražni govor