Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropske organizacije za varstvo potrošnikov so med ključnimi braniki pred nekritičnim sprejetjem čezatlantskega trgovinskega in investicijskega sporazuma (TTIP). Tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije so zaskrbljeni zaradi morebitnega znižanja varstva pravic potrošnikov, če bo sporazum uveljavljen.
Sporazum TTIP je problematičen na več področjih, med ključnimi vprašanji pa sta varna hrana in ohranjanje zdravja, so ugotovili udeleženci mednarodne okrogle mize, ki jo je o sporazumu ob svoji 25-letnici organizirala Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS).
Monique Goyens, direktorica Evropske potrošniške organizacije (BEUC), pravi, da imajo v organizacijah potrošnikov tri ključne pomisleke: da bi ob odpravi carinskih dajatev med ZDA in EU evropska komisija privolila v nižanje standardov za varstvo pravic potrošnikov; o premajhni transparentnosti pogajanj in izogibanju politični odgovornosti za sprejetje sporazuma; tretji pomislek pa je množična uvedba zasebnega arbitražnega sodišča ISDS, ki bi ustvarilo velike možnosti za lobistične pritiske velikih korporacij na nacionalne zakonodaje. »Ta mehanizem uvaja diskriminatorno prakso, ki velikim podjetjem omogoča, da grozijo vladam, ko hočejo te ukrepati v interesu javnosti.« V BEUC, tako kot v Zvezi potrošnikov Slovenije, sporazumu ne nasprotujejo a priori. »Trgovina je za potrošnika lahko koristna, ker spodbuja tekmovalnost na trgu. To lahko privede do nižjih cen, večje izbire in inovacij. A to se ne sme zgoditi tako, da se zaradi tega odrečemo visokemu standardu varstva potrošnikov.«
Dober primer razlike med praksama ZDA in EU na tem področju je pridelava mesa. »EU sledi pristopu od kmetije do vilic, kar pomeni, da morajo vsi členi v proizvodnji mesa spoštovati higienske predpise. V ZDA ni tako in meso le na koncu verige dekontaminirajo s kemikalijami, kar seveda precej poceni pridelavo. Če omogočimo prodajo takšnega mesa, ga bo evropski kupec seveda kupil, a pri tem ne bo vedel, kako je bilo obdelano,« opozarja Goyensova. Podobno velike razlike pri standardih so pri uporabi kemikalij. Medtem ko je v EU v proizvodnji kozmetike prepovedanih kar 1328 kemikalij, jih je v ZDA le 11, zato je zelo sporno, kaj bi »harmonizacija« standardov pomenila na tem področju.
Med državljanskimi pravicami bi lahko bilo zaradi sporazuma ogroženo tudi varstvo osebnih podatkov. Previdnost je zato utemeljena, meni informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. »Vsem varuhom pravice do zasebnosti v EU je bilo sicer zagotovljeno, da bo to področje izvzeto iz sporazuma. EU ima glede osebnih podatkov stroga pravila, medtem ko so v ZDA tržno blago.«
Naše prioritete: steklo, kmetijstvo in patenti
Mirjam Zdovc z ministrstva za gospodarski razvoj je podrobneje pojasnila, katera stališča v pogajanjih zagovarja naša vlada. Ta sporazumu ne nasprotuje, ker meni, da je pri njegovi pripravi bolje sodelovati in poskušati doseči kar največ za Slovenijo. Splošna izhodišča naše države do sporazuma so, da mora ta biti v obojestransko korist EU in ZDA, vsebina mora imeti prednost pred hitenjem v pogajanjih, ta pa morajo biti tudi bolj transparentna. Zdovčeva je opozorila, da imajo tudi pogajalci pri tem težave, saj ameriška stran vztrajno zavrača dostop do svojih pogajalskih izhodišč.
Konkretno se Slovenija v pogajanjih zavzema, da bi bile javne in avdiovizualne storitve izvzete iz sporazuma, veljavnost patentov se ne sme podaljševati, močno je naklonjena znižanju carinskih stopenj za steklo in zaščiti za občutljive kmetijske izdelke. Mejne pozicije naše države so določene tudi pri gensko spremenjenih organizmih, proizvodih iz kloniranih živali, mejnih vrednostih ostankov pesticidov in dekontaminaciji mesa s klorovimi pripravki. V sporazumu mora biti ohranjena tudi dosežena evropska raven zaščite zdravja, okolja, varnost potrošnikov in dela ter pravica držav do odločanja v javnem interesu, ki jo ogroža omenjeni mehanizem ISDS.
Zver: Nasprotujejo predvsem tisti, ki podpirajo Putina
Slovenski predstavniki v evropskem parlamentu so pri podpori sporazumu, o katerem bo na koncu glasoval parlament, razdeljeni. Še najbolj jasno stališče – proti – ima poslanec Zelenih Igor Šoltes. Tudi Tanja Fajon (SD/Socialisti in demokrati) ima pri pripravljanju sporazuma veliko zadržkov. »Posebno glede netransparentnosti pogajanj in poseganja v vrsto evropskih standardov. O podpori sporazumu bom odločala, ko bo znano končno besedilo, predvidoma do konca leta. Če sporazum ne bo zaščitil evropskih okoljskih in zdravstvenih standardov ter delavskih pravic, bom glasovala proti.« Evropa preprosto ne sme popustiti, pravi Fajonova, pri gensko spremenjenih organizmih ali varnosti hrane na naših policah. »Rdeča črta oziroma resna nevarnost je tudi mehanizem ISDS. Ta je naš največji sovražnik in ne sodi v TTIP.«
Franc Bogovič (SLS/ELS) je naklonjen nadaljevanju pogajanj predvsem zaradi poenostavitve birokracije ter zmanjševanja carin in drugih ovir v blagovni menjavi. A tudi zanj velja, da se EU svojim visokim standardom v kmetijstvu noče odpovedati.
Poslanci (SDS/ELS) Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver so sporazumu precej bolj naklonjeni. Šulinova je prepričana, da se s sporazumom za EU in torej tudi za Slovenijo odpirajo številne priložnosti, od nas pa je odvisno, kako jih bomo izkoristili. Tudi Romana Tomc podpira prizadevanja za sprejetje TTIP. »Končnega besedila še ne poznamo, ampak če bodo upoštevana priporočila parlamenta, ne vidim ovir za podporo TTIP, ko bomo o njem glasovali,« pravi. Še najbolj pri podpori izstopa Milan Zver, ki prizadevanja za doseganje sporazuma »močno podpira«. »TTIP namreč ne bo le orodje za rast, nova delovna mesta, nove naložbene priložnosti, višjo konkurenčnost ter visoke skupne standarde in predpise, ampak bo predvsem geostrateško orodje za mir in stabilnost.« Zver celo meni, da sporazumu v evropskem parlamentu nasprotujejo predvsem »skrajno levi in skrajno desni, torej tisti, ki najbolj podpirajo Putina«.
