Sprememba mestne oblasti v Beogradu ni verjetna

Na današnjih beograjskih volitvah so se srbski volivci plebiscitarno izrekali za Aleksandra Vučića ali proti njemu. Fotofiniš predvolilne kampanje je pokazal, da oblast ne izbira sredstev v boju z opozicijo, ki ji znova ni uspelo združiti sil za rušitev režima.

Ker so beograjske volitve pomenile preizkus moči vladajoče Srbske napredne stranke (SNS) predsednika Srbije Aleksandra Vučića, so v SNS uvedli nove prijeme za zagotovitev zanesljivih glasov. Predsednik države je prvič »kandidiral« za županski fotelj, kot predsednik SNS pa je intenzivno sodeloval tudi v predvolilni kampanji. Na zadnjem volilnem zborovanju liste SNS je obljubil, da bodo vsi meščani prestolnice dobili kanalizacijo in prvo povezavo podzemne železnice.

Golo preživetje opozicije

SNS ima že zdaj večino v beograjski skupščini, če so se volitve iztekle po Vučićevih željah, pa je tokrat dobila absolutno večino. S tem ciljem so aktivisti stranke hodili od vrat do vrat in pozivali državljane po državnem mobilnem omrežju, naj glasujejo za SNS. Da bi si zagotovili zanesljive glasove, so podpisali tudi pogodbe z invalidskimi društvi ter drugimi neprofitnimi, nevladnimi in nestrankarskimi organizacijami, nekaterim so ponujali tudi stalno zaposlitev ali druge »darilne pakete«. Na seznamu SNS se je brez njihove vednosti znašlo tudi 14 doktorjev znanosti, ki so napovedali tožbo, če jih ne bodo umaknili s seznama.

Vladajoča stranka je poskušala ponoviti uspeh zadnjih volitev iz leta 2013, ko je dosegla rekordno podporo 41,5 odstotka glasov, tudi z negativno medijsko kampanjo na račun opozicije. Medtem ko sta bili oblast in SNS v medijih predstavljeni pozitivno, so bile najmočnejše opozicijske liste praviloma predstavljene v negativnem kontekstu. V tretjo skupino je spadala zaželena opozicija, ki pa nima veliko možnosti, da bo prestopila volilni prag. Na neenakopravno zastopanost list v medijih so opozorile tudi nevladne organizacije, ki nadzirajo volilni proces, in sicer Transparentnost Srbija, Urad za družbene raziskave (Birodi) ter Center za svobodne volitve in demokracijo (CeSID).

Ker je opozicija raje medsebojno obračunavala, namesto da bi s toleranco v dialogu strnila vrste, sprememba oblasti v Beogradu ni verjetna. Ustvaril se je vtis, kot da opozicija dela za SNS. Poleg boja za voditelja opozicije je bil njen cilj tudi golo politično preživetje. Po rezultatih zadnje javnomnenjske raziskave Ipsosa se je SNS, ki je na volitvah nastopila z listo Aleksandar Vučič – Ker imamo radi Beograd, obetala zmaga z okoli 44-odstotno podporo. Sledila je opozicijska lista Dragana Đilasa (Dragan Đilas – Beograd odloča, ljudje zmagujejo), nekdanjega vodje opozicijske Demokratske stranke in beograjskega župana med letoma 2008 in 2013, ki ji je anketa napovedovala 13,4 odstotka glasov volivcev. Po anketi bi lahko preskočili skupščinski cenzus še lista sedanjega predsednika največje občine Novi Beograd Aleksandra Šapića in lista socialistov zunanjega ministra Ivice Dačića.

Brezplačen sir v mišelovki

SNS je Beograjčanom še obljubila enakomeren razvoj prestolnice in mahala z dosežki sedanje mestne oblasti, ki da v nasprotju z njenimi predhodniki ni zadolžila mesta, da bi lahko kradla. Vučić je pristavil, da je sir brezplačen samo v mišelovki. SNS je edina stranka, ki pred volitvami ni objavila, kdo je njen županski kandidat. Na prvem mestu kandidatne liste je direktor otroške univerzitetne klinike Tiršova Zoran Radojičić, vendar poznavalci dvomijo, da bo županski kandidat SNS nestrankarski.

Njihov najmočnejši nasprotnik Đilas se je osredotočil na obdobje njegovega županovanja in izpostavljal napake sedanje mestne oblasti. Skupaj s koalicijskimi partnerji je prepričeval volivce, da so edina opozicijska opcija, ki bo zanesljivo prestopila skupščinski prag. Kandidat socialistov za župana je Aleksandar Antić, Dačić pa je poudarjal, da je treba voditi Beograd, tako kot on vodi diplomacijo. Po njegovih besedah so vse, kar je vrednega v Beogradu, naredili socialisti.

Med politične subjekte, ki bi lahko po volitvah sklenili koalicijo s SNS, so mnogi uvrščali tudi Šapića. Ta na začetku te možnosti ni zavračal, kasneje pa je poudaril, da se zaradi grobih napadov SNS ne bo dogovarjal z njimi. Šapić je volivcem ponudil program v desetih točkah; infrastrukturni razvoj, učinkovito lokalno administracijo in kmetijsko politiko, komunalni red, skrb za družine, razvoj izobraževanja in znanosti, krepitev zdravstvenega varstva, kulturo, umetnost in profesionalni šport brez tržne ekonomije ter varnost ljudi.