Tiskane izdaje
Beograd in Priština sta pred nadaljevanjem pogajanj o normalizaciji odnosov Srbije s Kosovom zamrznila spor o srbskem premoženju na Kosovu. Srbija je zagrozila z bojkotom pogovorov, če bo kosovski parlament potrdil »konfiskacijo« rudarskega kombinata Trepča.
Kosovska vlada je iz parlamentarne obravnave umaknila sporen osnutek zakona o javnih podjetjih, po katerem bi dobila nadzor nad rudarskim podjetjem Trepča, ki si ga lasti tudi Srbija. Kosovski parlament je potem potrdil nadomestni zakonodajni predlog, po katerem bodo podjetja, ki jih upravlja agencija za privatizacijo, najkasneje v 36 mesecih pripravila sanacijske načrte. Poziv srbskega premiera Aleksandra Vučića mednarodni skupnosti, naj prepreči sprejetje zakona, ki bi zadal hud udarec pogajanjem v Bruslju, očitno ni naletel na gluha ušesa. Trepča naj bi bila tema pogovora med Vučićem in novim kosovskim premierom Iso Mustafo, ki bo menda potekal 9. februarja v Bruslju. Premiera bosta odprla poglavje delitve nekdanje skupne lastnine. Po mnenju Beograda to ne bi imelo smisla, če bi Priština sprejela zakon, ki bi pomenil nacionalizacijo srbskih podjetij na Kosovu.
Delitev rudnih bogastev
Rudnik je že več let razdeljen na srbski in albanski del. Okoli 30 odstotkov premoženja vodijo Srbi, drugo kosovski Albanci. Za Beograd je rudnik še vedno last Srbije, medtem ko v Prištini menijo, da so naravna bogastva na ozemlju Kosova last države Kosovo. Spor se je dodatno zapletel, ker naj bi se Srbija dogovorila o prodaji rudnika oziroma strateškem partnerstvu z ameriškim podjetjem NGP. Američani bi postali lastniki 49 odstotkov rudarskega podjetja, v njegovo modernizacijo pa bi vložili več milijonov evrov.
V Prištini zavračajo pristojnost Beograda nad rudnikom in menijo, da rudnika ni mogoče deliti. Američanom so svetovali, naj si pridobijo boljše informacije o legi rudnika. Napovedali so popolno podržavljenje rudarskega podjetja s posebnim zakonom o javnih podjetjih.
Minister za gospodarstvo Željko Sertić je dejal, da je rudnik Trepča v 55-odstotni lasti srbskega razvojnega sklada, 22 odstotkov pa pripada srbskim državnim podjetjem in bankam. Zagrozil je, da bo Srbija znova obudila privatizacijo podjetij na Kosovu, ki jo je ustavila zaradi pogajanj s Kosovom. Na tem seznamu sta 502 podjetji. Direktor vladnega urada za Kosovo Marko Đurić je povedal, da je od rudnika Trepča odvisnih 4000 srbskih rudarjev na Kosovu in okoli 20.000 članov njihovih družin. Poudaril je, da se rudna bogastva tega rudnika širijo na ozemlje Srbije in niso le na Kosovu. Mustafi in kosovskemu zunanjemu ministru Hashimu Thaçiju je sporočil: »Ne dotikajte se tega, kar je naše.«
Blefiranje srbske oblasti
Po Mustafovem mnenju Beograd kot argument pri negiranju lastništva Kosova nad rudnikom Trepča uporablja diskriminatorne akte in zakone iz časa Slobodana Miloševića. Dejal je, da Srbija doživlja Kosovo kot svojo lastnino.
V nekdanji SFRJ je rudarski kombinat Trepča zaposloval več kot 20.000 delavcev. Največji je bil rudnik Stari trg blizu Kosovske Mitrovice. V devetdesetih letih se je kombinat močno skrčil, vrednost nahajališč pa je ocenjena na okoli 1000 milijard dolarjev. Podjetje je zadolženo za več kot 1,4 milijarde evrov. Ker kosovska vlada noče prevzeti dolgov, rudniku brez sprejetja posebnega zakona grozi likvidacija.
Rudnik Trepča ima za kosovske Albance poseben simbolni pomen. V njem se je konec osemdesetih let začel upor proti Slobodanu Miloševiću. Rudarji iz Trepče so novembra 1988 protestirali proti nameravani odpravi avtonomije Kosova, kar je preraslo v množične demonstracije okoli četrt milijona ljudi. Leta 1989 so v rudniku več dni gladovno stavkali, kar pa ni ustavilo pokojnega srbskega vožda, ki je Kosovu odvzel status avtonomne pokrajine v okviru nekdanje SFRJ.
