Tiskane izdaje
Strasbourg - Srbija od premierovega nedeljskega triumfa na predsedniških volitvah protestira. Vsak dan so na ulicah večjih mest študenti, ki zahtevajo menjavo oblasti, nezadovoljni so v vojski in policiji, čez dobra dva tedna je napovedala nove množične proteste tudi iniciativa Ne da(vi)mo Beograda. Za mednarodno skupnost pa - kot kaže - novi srbski avtokrat ne pomeni posebne grožnje.
David McAllister - za razliko od njegovega predhodnika Jelka Kacina - je politične razmere v Srbiji ocenil prijazno, v rokavicah. Kot da ne bi hotel tvegati, da ga vladajoča politika v Beogradu razglasi za persono non grata. Je visoko rangirani zahodni politik - predsednik odbora evropskega parlamenta za zunanje zadeve, podpredsednik Evropske ljudske stranke, prihaja iz vrst Krščanskodemokratske unije kanclerke Angele Merkel. Njegova stališča tako niso le mnenja poročevalca, ampak precej jasen znak, kako zahodna politika trenutno vidi - in sprejema - vse bolj avtoritarnega srbskega voditelja.
V Evropsko ljudsko stranko se je sicer umestila tudi vladajoča Srbska napredna stranka Aleksandra Vučića. McAllister je zatrdil, da zato njegovi toni niso nič manj kritični. Ni pa skrival, da zahodni politiki zelo dobro sodelujejo z novim srbskim predsednikom. In z njim, ko se pogovarjajo na štiri oči, nimajo večjih težav.
Spisali ste že poročilo za lansko leto o napredku v priključevanju Srbije EU, a ga evropski parlament še ni obravnaval. Zakaj?
Z njim nismo hoteli poseči v volilno kampanjo. Če bi vedeli, da bodo državljani odločili predsedniške volitve že v prvem krogu, bi ga obravnavali že ta teden. Tako pa bo na dnevnem redu majskega zasedanja.
Kako ocenjujete izid volitev v kontekstu približevanja Srbije EU in stabilnosti regije?
Vseh šest držav z zahodnega Balkana, ki še niso v EU, ima evropsko perspektivo. Zato si zaslužijo, pa tudi potrebujejo, več evropske pozornosti. Predvsem zaradi stalnih političnih, celo varnostnih konfliktov. Srbija je doslej odprla osem pogajalskih poglavij in vztrajno napreduje. Rad bi čestital Aleksandru Vučiću za nesporno nedeljsko zmago. Srbija je pod njegovim vodstvom naredila znaten napredek v regijskem sodelovanju pa tudi sodelovanju z Unijo. Prepoznavamo tudi njegova prizadevanja za uravnotežen proračun in ekonomski napredek. Se pa mora država zdaj osredotočiti na utrditev vladavine prava, boj proti korupciji, reformo javne uprave, nadaljnje ekonomske reforme in zagotovitev medijske svobode.
Se vam zdi, da to lahko zagotovi človek, ki je prevzel čisto vse vzvode oblasti v državi?
Ob tokratnih volitvah nisem bil v Srbiji, sem bil pa tam ob lanskih parlamentarnih. Fascinantno je, da Vučićeva Srbska napredna stranka uživa tako visoko zaupanje ljudi. Res impresivno. V demokraciji, v kateri je pomembna delitev oblasti, šteje močen parlament. Parlament pa potrebuje močno opozicijo. V poročilih za leti 2014 in 2015 sem jasno opozoril, da mora Srbija izboljšati delo parlamenta, predvsem pogoje opozicije za nadziranje delovanja vlade.
Opozicija je res šibka in razpršena ... Kaj pa ljudje na ulicah, vas to ne skrbi? Že leto dni protestirajo zaradi skrivnostnega rušenja v beograjskem predelu Savamala, zdaj so vstali še študenti ...
Res ne morete kriviti vladajoče SNS, da je opozicija tako razdeljena. Minulo nedeljo bi lahko imela skupnega kandidata, pa se jim ni uspelo povezati. Vedno, ko grem v Srbijo, se sestanem s predstavniki vlade in opozicije. Slednji mi vedno potožijo, kako močna je koalicija. Ko jim rečem, naj se povežejo, se začnejo pritoževati drug čez drugega. A pri tem ne moremo pomagati. Sem samo poročevalec, nepristranski opazovalec, ki si želi pomagati tej krasni državi ostati na evropski poti.
Ne gre le za opozicijo. Vlada je premočna tudi v odnosu do medijev ...
Teh je res ogromno. Že pogled na kioske v Beogradu je presenetljiv. Koliko časopisov in revij ima tako mala država. Me pa skrbi, kar slišim od neodvisnih novinarjev, kako slabe so razmere. Neodvisnost medijev je, seveda, ob močnem parlamentu pomemben pogoj za uspešno demokracijo.
In kaj se zdi vam osebno? Verjamete preiskovalnim novinarjem, da mediji v njihovi državi niso svobodni?
Zagotovo je še prostor za izboljšave. Raven medijske svobode ni takšna, kot bi morala biti. A prav zato so pristopna pogajanja. So učinkovito orodje za prilagoditve, ki pomagajo ljudem, poslu in družbi nasploh. Srbija je na pravi poti, a jo čaka še ogromno dela.
Torej je, če vas prav razumem, Vučić trenutno najboljši za ta posel? Ne glede na koncentracijo politične moči, ki jo udejanja, ne glede na vse sumljive družinsko-prijateljske navezave, ki mu to omogočajo?
Uživa pa tudi ogromno podporo. Doma in v tujini. Predvsem zato, ker gradi dobre medsosedske odnose, ki so zelo pomembni za stabilnost regije. Bruselj mu priznava, da je uspešno stopil naproti Albaniji, Hrvaški, Bosni in Hercegovini. To mu je, ko je zagnala berlinski proces, priznala tudi Angela Merkel. Srbija se je dobro odrezala med begunsko krizo, bila je sicer samo tranzitna država, a je zadeve izpeljala zelo dobro. Boljše kot nekatere članice EU. Tudi zato Vučić uživa mednarodno podporo. Če bi v Srbiji vse delovalo tako, kot je treba, bi seveda že vstopila v EU. A čaka jih še dolga pot. Me pa veseli, da radikalec Vojislav Šešelj na teh volitvah ni odigral pomembnejše vloge. Novi predsednik je zagotovo boljša izbira. Ne nazadnje je v prvem krogu premagal deset protikandidatov s 55 odstotki glasov ...
... to je verjetno precej lažje, če - prek poslovnih povezav pa tudi s pozicije moči - nadzoruješ vse glavne medije v državi ...
Svet Evrope je ocenil volitve za poštene. Medijski opazovalci so že opozorili na neenake obravnave pri medijskem poročanju med volilno kampanjo, zdaj pa čakam še na poglobljena poročila mednarodnih organizacij. Evropski parlament za takšne ocene ni pristojen, ne sme biti. Sem pa že večkrat opazil, da je večina srbskih medijev navadno pod vplivom tistih, ki so na oblasti.
