Tiskane izdaje
Srbski premier je v Srbiji ustvaril ozračje strahu in splošne negotovosti. V očeh večine je Aleksandar Vučić, ki upravlja državo s pomočjo javnega ustrahovanja, še vedno zaupanja vreden politik. Zato je javno malo znanega o njegovih svetovalcih in vlogi ljudi na oblasti, ki jim Vučić zaupa.
Ko je leta 2012 na predsedniških volitvah zmagal Tomislav Nikolić, so v Vučićevi neposredni bližini stali srbski javnosti neznani ljudje, v drugi vrsti je bilo mogoče videti le prvaka Nove Srbije Velimirja Ilića, ki se rad obrača po vetru, postal pa je minister za infrastrukturo. Nikjer ni bilo ljudi, ki zadnja tri leta in pol veljajo za Vučićeve najbližje sodelavce. V javnosti jih delijo na njegove »življenjske« sodelavce, najzvestejše ministre ter strankarske uradnike, ki imajo raje Vučića kot oblast.
Zvestoba voditelju na preizkušnji
Prvi so Vučiću omogočili nadzor nad pomembnimi posli in finančnimi tokovi v Srbiji, kot sta zasebno podjetništvo in poraba javnih sredstev, ter nadzor nad medijsko industrijo. To so ljudje, ki jih je težko razlikovati od tistih, ki jim je Vučić napovedal vojno na volitvah leta 2012, ker so oropali Srbijo. S pomočjo drugih si je podredil številne institucije, ki se uporabljajo tudi za dosego dnevnopolitičnih ciljev, tretji pa branijo Vučićevo osebnost in delo pred najširšo javnostjo, če za to ne utegne poskrbeti sam. Vsi brez izjeme uporabljajo svojo moč in vpliv pri ustvarjanju kadrovske politike v številnih javnih podjetjih, kjer zaposlujejo strankarske kadre. Čeprav jih povezuje zvestoba voditelju, se sčasoma pojavljajo razpoke v ekipi in spori, ker jim je zmanjkalo zunanjih sovražnikov. Srbija je namesto sprememb dobila le novo oligarhijo, ki je zamenjala staro.
Oglaševanje v pravovernih medijih
Beograjski podjetnik Slaviša Kokeza je bil neznan javnosti, dokler ni kot Vučićev odposlanec prevzel nogometnega kluba Crvena zvezda. Kokeza je izkoristil svoj angažma v klubu za aktivnejši vstop v poslovne vode. S podjetnikom Slobodanom Kvrgićem je tako vzpostavil sistem povezanih podjetij Prointer, ki velja za najmočnejšega v distribuciji programske opreme v državi.
Vučićev prijatelj Goran Veselinović je dobil nalogo ukvarjati se z mediji. Veselinović je omogočil Vučiću, da prek oglaševanja vpliva na skoraj vse večje srbske medije. Javna skrivnost je, da podjetja oglašujejo samo v medijih, ki so naklonjeni vodilni politični stranki, ali pa sploh ne oglašujejo, da se ne bi zamerila oblasti.
Po navedbah srbskih medijev je Vučića v svet bogatašev, dragih ur in vina, elitnih restavracij in prefinjene kuhinje vpeljal Nikola Petrović, ki je direktor v enem izmed podjetij skrivnostnega poslovneža Nenada Kovača. Javnost ga je vlačila po zobeh, saj je trdil, da nima ničesar z razkošnimi vilami na Dedinju, pokazalo pa se je, da živi v eni izmed teh vil. Postavilo se je vprašanje, kako lahko Petrović preživi svojo družino, če celotno plačo porabi za najem razkošne vile.
Beograjski župan Siniša Mali se je znašel v središču pozornosti zaradi stanovanj, ki jih ima ali nima na bolgarski rivieri, nihče pa ne ve, koliko je v njegovi lasti podjetij in v katerih je zakoniti zastopnik. Mali in Vučić sta že demantirala navedbe, ki jih je objavila mreža za preiskovanje korupcije in organiziranega kriminala Krik. Mali je imel pomembno vlogo pri privatizaciji nekdanjega Jata, vodi pa tudi projekt Beograd na vodi. Enako pomemben vijak v Vučićevem sistemu oblasti naj bi bil tudi šef njegovega kabineta Ivica Kojić, ki je vstopil v finančni svet skozi mala vrata Narodne banke Srbije.
Pomanjkanje prave politične vizije
Na prvi liniji je še notranji minister Nebojša Stefanović, ki je v vsakem trenutku pripravljen braniti Vučića. V javnosti nastopa kot policist, tožilec in sodnik. Vučićevo politiko zagrizeno brani minister za delo, zaposlovanje in borčevska vprašanja Aleksandar Vulin, ki s Stefanovićem in pravosodnim ministrom Nikolo Selakovićem tvori radikalno jedro, ki na vsakem koraku vidi sovražnike Vučića ali Srbije. Selaković je pokazal radikalno kri, ko je s sprejemom za nekdanjega generala Vojske ZRJ in haaškega obtoženca Vladimirja Lazarevića poskušal zadovoljiti privržence, ki jim kot politično vizijo ne morejo več ponuditi velike Srbije ali Kosova. Iz elitnega kroga je izpadel obrambni minister Bratislav Gašić, ki je bil odstavljen zaradi seksističnih opazk na račun novinarke in servilnosti srbskega novinarstva.
Pomembna je tudi vloga premierovega brata Andreja Vučića, ki je formalno zaposlen v kovnici denarja na Topčiderju, aktiven pa je po vsej Srbiji kot predstavnik naprednjakov in premierov osebni odposlanec. Povezan naj bi bil tudi z ustanovitvijo podjetja Asomakum, ki je eno od desetih podjetij v verigi davčnih utaj, vendar je obtožba padla na gospodarskem sodišču.
Prvi srbski politik se na vsako vprašanje odzove osebno. Njegovi javni nastopi so arogantni. Po njegovem je mogoče v javni sferi delovati samo v korist Vučića ali njegovih nasprotnikov. Vučić ustrahuje celoten državni aparat. Ko ne izpolnjuje njegovih ukazov, z drobnogledom išče skrite vohune, ki jih je treba nadomestiti z lojalnimi kadri. Strahovlada od zgoraj navzdol se v koncentričnih krogih širi na celotno družbo.
