Srbija se vsiljuje kot glavni igralec na Balkanu

Srbija je bila vpletena v incidente v Črni gori in Makedoniji. Na izjavo člana predsedstva BiH Bakirja Izetbegovića o Kosovu se je odzvala, kot da gre za oboroženi napad na Srbijo. Srbska oblast ne odstopa od cilja, da se vsili kot glavni igralec na Balkanu.

Nemara je v igri prizadevanje srbske oblasti, da bi preusmerila pozornost Zahoda, ki jo poziva, naj ne sedi na dveh stolih in naj se odreče negovanju bližnjih odnosov z Rusijo. Kar zadeva Kosovo, o katerem Bakir Izetbegović ni izrekel ničesar novega, ima težave tudi z domačo javnostjo, ker uradno ne priznava njegove neodvisnosti, srbske stranke pa z blagoslovom Beograda sodelujejo v kosovski vladi. To mnogi razumejo kot trasiranje poti za končno priznanje Kosova. Tu so še nedorečene meje z BiH, ki bodo prej ali slej na dnevnem redu, pred vrati pa je tudi izrek sodbe haaškega sodišča Ratku Mladiću, ki je za mnoge Srbe narodni junak in ne vojni zločinec.

Primerjava Kosova s Katalonijo

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ocenil, da bo imela izjava, ki je zapletla odnose v regiji, doljnosežne politične in pravne posledice. Če bi izjavil, da je treba priznati neodvisnost Republike srbske, je izpostavil Vučić, bi končal v Haagu. Po njegovem so nekateri prepričani, da Srbija še ni dovolj pregažena in ponižana in da je samo pregažena in ponižana Srbija dobra Srbija. Tega ne bo dovolil, ne glede na moč njenih nasprotnikov. Kljub temu je opozoril, da se mora Srbija modro odzvati, ker ne bo imela podpore mednarodne skupnosti.

Ta ne bo videla nič narobe, ker je tudi po njenem Kosovo neodvisno, Srbija pa nima pravice na pritožbe. Če mednarodne dejavnike kdo spomni, da danes varujejo ozemeljsko celovitost Španije ali BiH, pred devetimi leti pa niso varovali srbske ozemeljske integritete, pogledajo v strop, je sklenil Vučić. Srbski predsednik se je še vprašal, ali naj Srbija, medtem ko Izetbegović upa na priznanje Kosova, ozemeljsko celovitost BiH pa bi branil tudi z vojno, prepusti dele svojega ozemlja kar ob kavici in ratluku.

Srbski vitalni nacionalni interes

Po mnenju nekaterih analitikov je agencija Tanjug neprofesionalno in tendenciozno prenesla Izetbegovičeve izjave za Deutsche Welle s ciljem, da bi izzvala politično histerijo. Ta naj bi šla na roko predvsem predsedniku Republike srbske (RS) Miloradu Dodiku, ker se lahko njegov režim ohrani na oblasti le s takšnimi vnetljivimi političnimi zgodbami. Srbska entiteta se sooča s protesti in stavkami ter vedno novimi aferami, oblast v RS pa se zadolžuje, ker nima drugega odgovora na slabe gospodarske razmere.

Dodik je očital Izetbegoviću, da ne spoštuje ozemeljske celovitosti Srbije in dobrih odnosov z njo, kar je lahko stališče politika v zatonu kariere. Po njegovi oceni je Izetbegovićeva izjava, da bi z vojno reševal notranjepolitična vprašanja v BiH povzročila vznemirjenje ne samo v RS, temveč tudi v celotni regiji. Olje na ogenj je prililo njegovo zavzemanje za priznanje lažne države Kosovo, kar je ogrozilo napore Srbije, da se na Balkanu ohranita mir in stabilnost. Na koncu je pribil, da BiH ne bo priznala Kosova, ker je tod odvisno od RS.

Srbski član predsedstva BiH Mladen Ivanić je zavrnil možnost, da bi BiH priznala Kosovo. Kot je pojasnil, ta odločitev ne bo sprejeta v predsedstvu BiH, če pa bi bila, lahko sproži mehanizem vitalnega nacionalnega interesa, s tem pa bi bila odločitev razveljavljena. Predsedujoči predsedstvu BiH Dragan Čović je sporočil, da bo BiH svojo mednarodno politiko vodila tako, da ne bo ogrožala odnosov s sosednjimi državami ter da bo enako ravnala tudi pri vprašanju priznanja Kosova. Kot je izpostavil hrvaški član predsedstva, v zvezi s priznanjem Kosova ali vstopa v Nato ni mogoče nič narediti, dokler eden od treh konstitutivnih narodov sledi zunanji politiki Srbije.

Zamrznitev boja za neodvisnost

Visoki predstavnik v BiH Valentin Inzko je poudaril, da je vojnohuskaška retorika povsem nesprejemljiva v kontekstu daytonskega sporazuma. Izrazil je zaskrbljenost, ker posamezne izjave najvišjih politikov spominjajo prebivalce BiH na tragične spopade v devetdesetih. Ker to ni skladno z napori za zagotavljanje stabilnosti in miru, je še izpostavil, da je BiH ozemeljsko celovita in suverena država sestavljena iz dveh entitet, ki nimata pravice do odcepitve. To jamči mednarodno pravo in ne more biti predmet razprave. V varnostnem svetu ZN je bil Inzko najbolj kritičen do oblasti v RS, ki skuša izpeljati referendume in odločati o vprašanjih, ki niso v njeni pristojnosti. Po njegovem aktivnosti v RS postavljajo pood vprašaj prihodnost BiH kot države.

Ameriško veleposlaništvo v Sarajevu je poudarilo, da ni vzporednic med RS in Kosovom, ker je bila BiH suverena in mednarodno priznana država že pred sprejemom daytonskega sporazuma. Ker sporazum in ustava BiH ne dopuščata odcepitve, je obstoj obeh entitet, tako RS kot Federacije BiH, popolnoma odvisen od obstoja BiH, je še pojasnilo veleposlaništvo ZDA.

Parlament RS je zamrznil, ne pa tudi opustil, izvedbo referenduma o sodišču in tožilstvu, ki je veljal za odločanje o neodvisnosti te entitete v BiH. Je pa podprl pobudo za zbiranje podpisov pod peticijo z enako tematiko referendumski, da ima RS pravico, da je skupaj s Federacijo BiH - entiteto Bošnjakov in Hrvatov - stranka v postopku spreminjanja vsakega od 11 aneksov k daytonskemu sporazumu. V Banjaluki so prepričani, da je bila s sporazumom potrjena državnost RS. Iz tega naj bi izhajalo, da ima RS pravico in obveznost, da se izreka o vseh vprašanjih glede pravnega položaja in statusa.