Srbija ni preprečila genocida v Srebrenici

Bosna in Hercegovina bo vložila zahtevo za revizijo sodbe ICJ v tožbi BiH proti Srbiji zaradi agresije in genocida. Poslanci srbske narodnosti so blokirali odločanje v parlamentu, zaradi možnih negativnih posledic med državama pa je zaskrbljen tudi OHR.

Z vložitvijo zahteve ICJ ne sproži avtomatično postopka revizije, temveč najprej presodi, ali novi dokazi zadoščajo za njeno sprožitev. Po mnenju bivšega člana pravne ekipe Srbije v procesu Tiborja Varade je malo verjetno, da bo ICJ sprožil postopek revizije. V proceduralni fazi ICJ ugotavlja, ali so izpolnjeni pogoji za revizijo, ki ji lahko Srbija oporeka, postopek pa traja od enega do dveh let. Bošnjaški član predsedstva BiH Bakir Izetbegović se sklicuje na nove dokaze, ki so prišli na dan v procesu proti generalu Ratku Mladiću na haaškem sodišču, ki pa ni končan še niti na prvi stopnji.

Bojkot parlamenta

Izetbegović je potrdil, da bo BiH vložila zahteve za revizijo sodbe Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) v tožbi BiH proti Srbiji zaradi agresije in genocida. Gre za sodbo iz leta 2007, s katero je ICJ razsodilo, da Srbija oziroma nekdanja ZR Jugoslavija ni bila neposredno odgovorna za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, temveč ga ni poskusila preprečiti. Izetbegović je po posvetu s strokovnjaki iz političnega, kulturnega in verskega življenja pojasnil, da je bilo splošno stališče udeležencev, da BiH mora vložiti zahtevo za revizijo sodbe.

Da so odločitev o vložitvi zahteve sprejeli soglasno, je potrdil Fahrudin Radončić, vodja Zveze za boljšo prihodnost, ki je koalicijska partnerica Stranke demokratične akcije (SDA) na oblasti. Vložitev zahteve za revizijo podpirajo bošnjaške nevladne organizacije v BiH, nasprotujejo pa ji predstavniki bosanskih Srbov. Predsedujoči predsedstvu BiH Mladen Ivanić je že opozoril, da mora uradno odločitev o vložitvi zahteve za revizijo sprejeti predsedstvo BiH in da vsakršni drugačni pristopi niso v skladu z ustavo. Skrajni rok za vložitev zahteve je 26. februar, ko bo minilo deset let od izreka sodbe.

Poslanci srbske narodnosti se niso udeležili zasedanja spodnjega doma parlamenta BiH v skladu z napovedmi, da bodo blokirali odločanje v parlamentu, dokler se ne reši vprašanje zahteve za revizijo sodbe. Za blokado zasedanja so se odločili tako poslanci vladnih srbskih strank na državni ravni, kot poslanci vladajoče Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika v Republiki srbski. V zvezi z revizijo sodbe ICJ so poslanci nastopili enotno, čeprav so pri večini drugih vprašanj na nasprotnih bregovih. Bosanski mediji so blokado označili kot začetek resne krize oblasti v državi, kajti v parlamentu BiH za sprejetje vsake odločitve potrebna tudi najmanj tretjinska podpora poslancev iz srbske entitete.

Pravica do resnice

Srbski premier Aleksandar Vučić je poudaril, da Beograd ni storil ničesar, kar bi lahko povzročilo takšen odziv Sarajeva. Kljub temu se bo srbska vlada še naprej pogovarjala z bosanskimi voditelji, ker želi zagotoviti trajni mir na Balkanu. Po njegovem je novica o vložitvi zahteve za revizijo slaba za odnose Srbije in BiH. Kot je še ocenil Vučić, lahko s tožbo veliko več izgubi BiH kot Srbija.

Dodik je poudaril, da je revizija lažna, ker jo bo vložil le del enega naroda. Kot argument proti reviziji je še navedel, da proti Srbiji niso in tudi ne obstajajo dokazi, da je storila, kar ji poskušajo obesiti Muslimani v BiH. Dodik se je zavzel za kazenski pregon Izetbegovića, obregnil pa se je tudi ob dejstvo, da  OHR (Urad visokega predstavnika za BiH) in veleposlaništvo ZDA v njegovem ravnanju ne vidita kršitve daytonskega sporazuma. Po mnenju prvaka Srbske demokratske stranke (SDS) Vukote Govedarice se je začel konec politične kariere Izetbegovića, ki ruši daytonski sporazum. Da zahteva za revizijo in spori s sosedi ne bodo prispevali k umiritvi razmer v BiH, je menil tudi predsednik skupščine Republike srbske Nedeljko Čubrilović, medtem ko so v OHR poudarili, da bi se BiH morala osredotočiti na prihodnost, in ne na preteklost.

Da bo zahteva za revizijo povzročila krizo v odnosih med Bošnjaki in Srbi ter med BiH in Srbijo, se zaveda tudi Izetbegović. V tej zvezi je poudaril, da zahteva ne bo nikomur odvzela njegovih pravic, s krizo pa strašijo tisti, ki trgujejo s človekovimi pravicami in bi radi odvzeli Bošnjakom pravico, da iščejo resnico. Čeprav lahko revizija sodbe prinese tveganje, je še poudaril Izetbegović, bi odrekanje tej pravici iz političnih razlogov pomenilo trgovanje s človeškim trpljenjem in genocidom, kar bi povzročilo katastrofalno škodo za dostojanstvo žrtev.