Srbija v objemu ameriškega kosovskega projekta

Normalizacija odnosov med Beogradom in Prištino caplja­ na mestu. Bruslju in Washingtonu se ne mudi, da bi za vsako­ ceno presekala kosov­ski­­­ gordijski vozel. Preboja­ še ne bo, ker je Srbija pred ­predčasnimi parlamentarnimi­ volitvami,­ Kosovo pa v hudi ­institucionalni krizi.

Srbska in kosovska stran ostajata na nasprotnih bregovih glede oblikovanja skupnosti srbskih občin na Kosovu. Kosovski premier Isa Mustafa vztraja, da je dogovor o oblikovanju skupnosti srbskih občin mogoče uresničiti le skladno z odločitvijo kosovskega ustavnega sodišča. Njegov srbski kolega Aleksandar Vučić meni nasprotno, da Srbije ne zavezuje odločitev kosov­skega ustavnega sodišča, temveč podpisani sporazum v okviru ­bruseljskega dialoga.

Srbija se noče odreči Kosovu

Mustafa je zagotovil, da bo Priština spoštovala pravico Srbov do glasovanja na volitvah v srbsko skupščino, pripravila pa jih bo skladno s kosovskimi zakoni. Vučić je v nasprotju z njim poudaril, da si bodo v Beogradu, ki ne priznava Kosova kot samostojne države, prizadevali­ za pripravo volitev na celotnem ustavnem ozemlju Srbije. Iz tega sledi, da Srbija niti pod razno ni zainteresirana za skupnost srbskih občin, ki bi delovala skladno s ­kosovskim ustavnim redom.

Foto: Armend Niman/AFP

Bruselj doslej ni niti obsodil niti problematiziral kosovskega poskusa enostranske spremembe mednarodnega sporazuma, čeprav naj bi bedel nad izvajanjem dogovorov kot posrednik dialoga o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino.

Strani sta podpisali sporazum avgusta lani, dosežen dogovor pa naj bi bil podlaga za oblikovanje srbske avtonomne skupnosti. Res je sicer tudi, da Beograd še ni razpustil vzporednih srbskih struktur oblasti na Kosovu. Vučić in ­Mustafa sta v dobrem vzdušju, kot je izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, predvsem prišla gledat na uro.

Korupcija in islamski terorizem

Ameriški veleposlanik v Prištini Greg Delawie je izrazil upanje, da bo Srbija priznala Kosovo, ker je cilj ZDA, da Kosovo postane članica ZN. Po njegovem bo skupnost srbskih občin morala delovati skladno z navodili kosovskega ustavnega sodišča, ker si nihče ne želi Republike Srbske na Kosovu. Delawie je poudaril tudi pomen posebnega sodišča za vojne zločine, ki jih je zakrivila Osvobodilna vojska Kosova, saj bo sodilo šefom, ki so bili nedotakljivi za kosovske pravosodne institucije. Po njegovem bo posebno sodišče, ki bo vsem dokazalo, da niso nad zakonom, rešilo doslej nerešene zločine. Na Kosovu sodniki in tožilci ne umirajo zaradi boja proti organiziranemu kriminalu, so pa bili ubiti trije novinarji, več sto pa pretepenih, ker so profesionalno opravljali svoje delo. Kosovska sodišča lovijo le male ribe, Eulex se je spravil na srednje, z največjimi pa naj bi opravilo posebno sodišče.

Diplomatsko je pristopil k problemu ameriški državni sekretar John Kerry, ki je pohvalil Vučića v Beogradu, da ustvarja novo Srbijo, medtem ko je v Prištini pozval Mustafo in vodjo kosovske diplomacije Hashima Thaçija, naj se bolj zavzeto borita proti korupciji. Sklenil je, da so ZDA veliko vložile v neodvisnost Kosova, zato ne bodo nikomur dovolile, da ruši njihovo suverenost. V prevodu iz diplomatskega jezika bi njegove besede lahko pomenile, da ZDA ne bodo dovolile »lopovom«, da uničijo državo. Čeprav je Nato izgnal Srbijo s Kosova v 77 dneh, mu kosovskih kriminalcev ni uspelo pregnati niti v 17 letih.

Foto: Sasa Djordjevic/AFP

Beograd poskuša pridobiti politične točke z opozarjanjem na islamsko grožnjo Balkanu. Srbski­ predsednik Tomislav Nikolić je poudaril, da ustanovitelji ­Islamske države delujejo po modelu priznanja Kosova kot neodvisne države. Pojasnil je, da je bilo Kosovo ustvarjeno s terorizmom, Islamsko državo pa tako kot Kosovo priznavajo posamezne države na svetu. ZDA so še leta 1998 označevale separatistično gibanje Osvobodilna vojska Kosova kot teroristično organizacijo, je poudaril Nikolić in dodal, da varnostni svet nikoli ne bo priznal neodvisnosti Kosova, ker sta proti Rusija in Kitajska.

Ruska grožnja

Na dolgo rusko roko opozarja združena kosovska opozicija. Prvak gibanja Samoopredelitev Albin Kurti je posvaril, da bi lahko skupnost srbskih občin postala ruska enklava­ na Kosovu. Po njegovem bi se mini vlada skupnosti z večinskim srbskim prebivalstvom neposredno povezala z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, česar združena kosovska opozicija, ki zahteva razveljavitev sporazuma med Beogradom in Prištino, za nobene ceno ne bo dopustila. Nove proteste bo pripravila ob obletnici razglasitve kosovske neodvisnosti 17. februarja, še naprej bo blokirala delo kosovskega parlamenta, na voljo pa ima tudi dovolj solzivca, ki ga dobi kar od policije, ker se ne aktivirajo vse kapsule s solzivcem, ki jih policija uporablja proti protestnikom.