Srbski volilci izbirajo med starimi znanci

V Srbiji se bodo spominjali ­letošnje predvolilne kampanje, ker njeni glavni protagonisti, ki so že več kot dve desetletji na političnem parketu, niso ponudili ničesar, kar bi si bilo vredno zapomniti. Sodeč po anketah se Aleksandru Vučiću obeta še večja podpora kot na izrednih volitvah pred dvema letoma.

Največji akterji so se trudili ohraniti svoj vpliv, manjši pa so si prizadevali, da ne bi izgubili še tistega malo vpliva, ki ga čedalje težje ohranjajo v svojih rokah. Ker v srbski politiki že skoraj četrt stoletja krožijo eni in isti ljudje, ni presenetljivo, da so volivcem že vse povedali in da so ti že vse videli. Volivci so apatični tudi zato, ker so spoznali, da so poskusili že vse, pa se ni nič spremenilo.

Kravatarji s frizuro na kahlo

Predvolilni spoti so dajali vtis, da jih je kloniral isti režiser, ker so se razlikovali le glavni igralci. Poleg utrujenosti materiala tako pri volivcih kot pri politikih, ki so znova obljubljali, kaj vse bodo naredili, da bodo lahko na novih volitvah pojasnjevali, zakaj niso izpolnili obljub, je predvolilno tekmo krojilo tudi pomanjkanje denarja. Za nameček je bil zmagovalec tekme vnaprej znan, poraženci pa so si zgolj prizadevali, da bi rešili čast svoje ekipe.

Strankarski voditelji niso obiskovali kmetij, podarjali damam rož in se prilizovali mladim prek družbenih omrežij. V tej smeri je največ storil premier in prvak Srbske napredne stranke (SNS) Aleksandar Vučić, ki je zamenjal obleko za kavbojke, da bi pokazal, da je v koraku z novimi časi. Dejavni so bili tudi aktivisti SNS, ki so v kravatah in brezhibno ostriženi na kahlo od vrat do vrat zavzeto agitirali za najmočnejšega politika v državi.

Sveže energije v predvolilno tekmo ni prinesel niti prvak Srbske radikalne stranke (SRS) Vojislav Šešelj, ki se je po nepredvideni službeni odsotnosti vrnil iz haaške celice na srbsko politično sceno. Več prahu kot Šešelj, ki bi Srbijo vrnil v preteklost, je dvignil prvi mož Socialistične stranke Srbije (SPS) Ivica Dačić, ki je izjavil, da je SPS ponosna na svojo preteklost, ker so za pokojnim srbskim voždom Slobodanom Miloševićem ostali tako daytonski mirovni sporazum in Republika Srbska v BiH kot tudi resolucija varnostnega sveta ZN 1244, ki obravnava Kosovo kot sestavni del Srbije. Aktualni koalicijski partnerici SNS ankete napovedujejo 12,3 odstotka podpore.

Rusofili v evropski kandidatki

V tej predvolilni suši so se tuji mediji zatekli v ugibanje, ali se bo Srbija po 24. aprilu obrnila k EU ali k Rusiji. Beograd naj bi bil ta hip glavna tarča Kremlja, ki si prizadeva za ohranitev Srbije kot tamponske cone pred širitvijo zahodnega vpliva v regiji. Po oceni ameriških agencij se Srbi zaradi bombardiranja Nata še vedno počutijo kot žrtve Zahoda in v zavezništvu z Rusijo vidijo privlačno opcijo. V Srbiji naj bi prevladoval okrepljen vpliv ruskih, kriminalnih in ultranacio­nalističnih desničarskih sil. Kot da to ne bi bila uradna kandidatka za članstvo v EU, z mediji in nevladnimi organizacijami, ki jih financirajo Evropa in ZDA. Res pa je, da se Vučić, ki prisega na evropske povezave, ne bi prvič obrnil po vetru in čez noč spremenil lastne retorike.

Ruske investicije v Srbiji so skromne v primerjavi z EU, medtem ko blagovna menjava med državama raste. Sodeč po anketah Srbi gledajo na Moskvo kot na najpomembnejšo zaveznico, čeprav bi večina zaradi višjega življenjskega standarda in razvite demokracije raje živela in delala na Zahodu kot v Rusiji. Mnogi podpirajo ruski pravni sistem in zunanjo politiko ter ne nasprotujejo ruski vojaški prisotnosti v državi. Da se bodo ultranacionalisti po nekaj letih predaha znova vrnili v parlament, v britanskih medijih sklepajo na podlagi ocene, da imajo ljudje že čez glavo Vučićevih proevrovskih stališč in varčevalne politike.

Novo gibanje Dovolj je bilo

Sodeč po rezultatih javnomnenjskih raziskav se SNS, ki na volitvah nastopa z listo Aleksandar Vučić – Srbija zmaguje, obeta kar 50-odstotna podpora. V volilni koaliciji so tako stranke, zavezane poti v EU, kot stranke, naklonjene večji povezanosti z Rusijo. V zadnjih dveh letih so bile v parlamentu izključno stranke z jasno usmeritvijo za EU, zdaj pa je verjetno, da bodo v skupščino prišli tako evroskeptiki in nasprotniki EU kot skrajni nacionalisti, ki se zavzemajo za tesnejše vezi z Rusijo. SRS se po javnomnenjskih anketah obeta 8-odstotna podpora, s čimer je po podpori med opozicijskimi strankami na prvem mestu. Na poslanska mesta lahko računata tudi nacionalna konservativna koalicija Demokratske stranke Srbije (DSS) in ultradesničarska stranka Dveri.

Novo vlado bo po zmagi na volitvah najverjetneje oblikovala SNS, kdo bo v njej, pa je odvisno od Vučićevega namena, ali bo oblikoval široko koalicijo ali vlado z manjšimi strankami. V parlament naj bi prišla tudi Demokratska stranka (DS) Bojana Pajtića, ki kategorično zavrača kakršnokoli sodelovanje s SNS, in zveza, ki jo je oblikovala Socialnodemokratska stranka (SDS) bivšega srbskega predsednika Borisa Tadića s prvakom Liberalne stranke Srbije (LDP) Čedomirjem Jovanovićem in Nenadom Čankom na čelu Lige socialdemokratov Vojvodine (LSV). Parlamentarni prag bi lahko prestopilo tudi gibanje Dovolj je bilo bivšega ministra za gospodarstvo Saše Radulovića, ki je izstopil iz Vučićeve ekipe in velja za enega redkih nekompromitiranih politikov. Ankete mu napovedujejo 4,7-odstotno podporo volivcev.