Srbsko-črnogorski odnosi znova na preizkušnji

V preteklosti je Podgorica že obtoževala Beograd, da se vmešava v črnogorske notranje zadeve.

Objavljeno
23. oktober 2016 22.16
MONTENEGRO-ELECTION/
Vili Einspieler
Vili Einspieler

Beograd in Podgorica pojasnjujeta, da aretacija dvajseterice srbskih državljanov ne bo vplivala na odnose med državama. Analitiki menijo drugače. Kreatorji srbskega javnega mnenja odkrito pozivajo Beograd, naj pomaga črnogorski opoziciji, da zruši režim.

Srbski premier Aleksandar Vučić je izjavil, da so odnosi med Srbijo in Črno goro stabilni in korektni. Po njegovem bodo takšni tudi ostali, ker jih Beograd ne bo »kvaril«, vendar od Podgorice pričakuje pravno, in ne politično pojasnilo o aretaciji srbskih državljanov. Podpredsednik črnogorske vlade Duško Marković je takoj poudaril, da prijeti srbski državljani niso bili povezani s srbsko oblastjo.

Premier Milo Đukanović je tik pred »udarom« za Politiko izjavil, da odnosi z Beogradom niso bili še nikoli boljši in da je Črna gora s priznanjem Kosova le prijateljsko sporočila Srbiji nekaj, kar nerada sliši. V bližnji preteklosti je Podgorica obtoževala Beograd, da se vmešava v črnogorske notranje zadeve. Đukanović je tako na primer še leta 2010 obtoževal Srbijo, da organizira opozicijo v Črni gori. Svetovalec tedanjega srbskega predsednika Mlađan Đorđević, ki so mu v tistih časih prepovedali vstop v Črno goro, je prepričan, da se v dvostranskih odnosih ni ničesar spremenilo, le da je Podgorica po novem razglasila Srbe za teroriste namesto za okupatorje. Po njegovem je prav zgodba o teroristih, ki jo bodo kmalu vsi pozabili, pomagala Đukanovićevi vladajoči stranki, da dobi največ glasov na izrednih volitvah.

Zadnji ostanki totalitarnega režima

Politični analitik Dragomir Anđelković je spomnil, da je Srbija dolžna pomagati rojakom v regiji, Črna gora pa po njegovem izvaja genocid nad identiteto tamkajšnjih Srbov. Napredni klub Čedomirja Antića je pozval oblast, naj izboljša demokracijo v Črni gori in položaj državljanov, katerih velik del so Srbi. Dramaturg Nenad Prokić je prepričan, da so režiserji zgodbe o terorizmu tako v Beogradu kot v Podgorici in da gre le za srbsko pomoč črnogorski oblasti, tako da ne bo nobenih političnih posledic, priprti pa bodo kmalu izpuščeni na prostost zaradi pomanjkanja dokazov.

Antić v kolumni za Politiko še poziva srbsko vlado, naj podpre večinsko voljo ljudi, ki so na voliščih vrgli Đukanovićev režim in ustvarili razmere, da zadnji ostanki totalitarnega komunističnega režima v nekdanji SFRJ končajo na smetišču zgodovine. Po njegovem bi bil Đukanović dokončno poražen, če bi Bruselj in Washington iskreno podprla borce za demokracijo, ki so dobili polovico glasov na volitvah, ne pa da sta zamižala na obe očesi, čeprav je bilo na volilnem seznamu kar 20.000 fantomskih volivcev. Ker so v ZDA in EU neobčutljivi za vse zlorabe in tiranijo v Črni gori, je Antić izrazil zaskrbljenost za življenja in pravice demokratov in srbskih rojakov. Srbsko vlado je pozval, naj čez noč prekine vse odnose z Đukanovićevim režimom.

Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić je ocenil, da so dvostranski odnosi med državama katastrofalni. V 24 urah je srbski napovedi vojne črnogorski mafiji, ki da izvaja organizirane umore v Beogradu, sledila novica o načrtovanju državnega udara v Podgorici, ki naj bi ga izvedli nekdanji pripadniki srbskih obveščevalnih služb. Da je šlo za montirani državni udar, je prepričan nekdanji vodja srbske vojaške varnostne agencije VBA Momir Stojanović, ki je izpostavil, da nobena resna država ne more kar tako pretihotapiti svojih ljudi v drugi državo, da bi zrušili njeno ustavno ureditev. To govori le o nedemokratičnosti črnogorskega režima in njegovih prizadevanjih, da za vsako ceno ohrani oblast, še meni Stojanović.

Neznani naročniki državnega udara

Nekdanji šef posebnih enot srbske policije Bratislav Bata Dikić zanika obtožbe, da je v volilni noči v Črni gori pripravljal teroristične napade. Posebno tožilstvo sumi Dikića, da je z vodjo kriminalne združbe Aleksandrom Sindelićem pripravljal teroristične napade na črnogorske institucije, poboj civilistov in prijetje premiera Mila Đukanovića. Dikić je v priporu začel gladovno stavko, Sindelić pa je na begu. Po zaslišanju je tožilstvo šest osumljenih ljudi izpustilo na prostost, proti 14 prijetim pa je odredilo pripor.

Črnogorsko posebno tožilstvo je še sporočilo, da so aretirani osumljeni, da so v Črni gori v začetku oktobra sestavili kriminalno združbo s ciljem, da bi vplivali na zakonodajno in izvršno oblast v državi. V času objave volilnih rezultatov naj bi z orožjem napadli zbrane državljane in policiste pred poslopjem parlamenta in zavzeli skupščino, da bi razglasili zmago določenih političnih strank. Tožilstvo ni pojasnilo, v imenu katere stranke naj bi aretirani načrtovali teroristične napade.

Časnik Dnevne novine je objavil domnevni magnetogram pogovorov Dikića s Sindelićem, ki so bili posneti teden dni pred volitvami. Časnik navaja, da je iz njune komunikacije razvidno, da sta teroristične napade načrtovala skupaj z določenimi političnimi osebami v Črni gori in z ruskimi paraobveščevalnimi strukturami, ki nasprotujejo članstvu Črne gore v Natu. Dikić se je domnevno dva dni zadrževal v Podgorici, gibal pa se je v smeri Cetinja, Virpazarja in Nikšića, in ne samostana Ostrog, kot je trdil njegov odvetnik.