Stara celina hiti prepočasi

Bruselj – Konec recesije, zmanjševanje brezposelnosti in javnofinančnih primanjkljajev. Po večletni krizi v zadnjih mesecih bolj pozitivna sporočila o gospodarskih gibanjih v območju evra in celotni EU kar sledijo drugo drugemu.

Ko je podpredsednik evropske komisije za evro Valdis Dombrovskis nastopil pred evropskimi parlamentarci, ni skrival zadovoljstva, ker bodo letos, prvič po letu 2007, vse članice Unije imele gospodarsko rast. Črnih pik je še kar nekaj. Denimo, že maja utegnejo zaostriti postopke proti Hrvaški in Franciji, če ne bosta opravili domačih nalog za ureditev proračuna. Komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici je po drugi strani pred parlamentarci omenil Slovenijo, ki da je glede zmanjševanja čezmernih makroekonomskih neravnotežij uspešna.

Težave s šibko konjunkturo

Čeprav je nevarnost recesije skoraj izginila, je glavna skrb na stari celini (pre)šibka konjunktura. Tako je mednarodni denarni sklad (IMF) v novi analizi svetovnega gospodarstva opozoril, da bi EU morala narediti več za zagon gospodarstva, saj v nasprotnem primeru grozi večletna nizka rast. Nizka pričakovanja o rasti po mnenju glavnega ekonomista IMF Olivierja Blancharda zavirajo naložbe. Najbolje bi bilo, če bi se evropske države odločale za več javnih naložb v infrastrukturo in izobraževanje.

Po novih, boljših napovedih IMF naj bi gospodarska rast v območju evra letos in prihodnje leto znašala okoli poldrugi odstotek (lani je bila 0,9 odstotka). Pozitivna gibanja da sta okrepili nizka cena nafte in politika ECB. Tako nižji tečaj evra krepi izvoz. Kljub temu rast v Evropi zaostaja za zgodovinskimi primerjavami. Staranje prebivalstva v EU so označili za enega od vzrokov za anemično rast. Med tveganji v območju evra v IMF navajajo geopolitična tveganja na čelu z Ukrajino, prepočasne reforme in politično nestabilnost.

Tudi gospodarsko šibkejše članice na čelu s Francijo, Italijo in Španijo in si obetajo kar močno rast. Ne glede na hude zaplete v odločanju o njenem rešilnem programu IMF kar vztraja pri visokih napovedih rasti za Grčijo – po letošnji rasti BDP v višini 2,5 odstotka naj bi prihodnje leto dosegla že 3,6 odstotka. Toda: glavni ekonomist Blanchard opozarja na veliko negotovost, saj se grška kriza utegne poglobiti. Poleg tega da ne bi smeli izključevati njenih negativnih učinkov na finančne trge in na območje evra.

Po informacijah, ki so v zadnjih dveh tednih ušle v javnost, so pogajanja med Grčijo in posojilodajalkami bolj ali manj v slepi ulici. Čeprav so finančni ministri na območju z evrom na prelomnem zasedanju 20. februarja sklenili, da bodo v Atenah z institucijami (nekdanje trojke) uskladili seznam reformno-varčevalnih ukrepov do konca aprila, postaja negotovo, ali bo rok sploh spoštovan. Finančni ministri se bodo konec prihodnjega tedna sicer zbrali v Rigi, toda Dombrovskis je v Handelsblattu napovedal, da bodo v glavnem mestu Latvije zgolj »pregledali napredek v pogajanjih«.

V Atenah se (še) ne dogaja nič

Bruselj od vlade Aleksisa Ciprasa pričakuje čimprejšnje predlaganje in sprejetje odločnejših ukrepov v pokojninskem sistemu, na trgu dela in pri privatizaciji. Pozitivno mnenje posojilodajalk o njih je pogoj za sprostitev preostalih sedem milijard evrov pomoči in končanje »starega« varčevalno-reformnega programa, ki se bo iztekel konec junija. Kljub ugibanjem, ali je država že na robu bankrota, jim je v Grčiji v zadnjih tednih uspelo zbrati dovolj denarja za plačilo obveznosti. Nazadnje so prejšnji teden plačale okoli 460 milijonov evrov na račun IMF.

Krpanje plačil lahko traja najdlje do junija, poletnih obveznosti do ECB v višini 6,8 milijarde evra grška blagajna brez pomoči upnic ne more poravnati. Da bo Grčija potrebovala še en, tretji rešilni sveženj v vrednosti vsaj trideset milijard evrov za nekaj prihodnjih letih, med bruseljskimi diplomati že tako velja za sklenjeno kupčijo. Do srečanja v Rigi prihodnji teden je še več kot teden dni časa. Vzrok za večji pesimizem je, da se v Grčiji bolj ali manj v zvezi z ukrepi ne dogaja nič in da posojilodajalci še vedno nimajo vseh podatkov o stanju na grških računih.