Tiskane izdaje
Na Balkanu so v zapuščinskih razpravah v prednosti moški ne glede na versko pripadnost, ženske pa se bojujejo proti diskriminaciji in za pravico do dediščine. Žrtev patriarhalne tradicije je tudi Shyrete Berisha, ki je v kosovskem konfliktu izgubila moža in štiri otroke.
Svetovni mediji so se po 26. marcu 1999 razpisali o srbskem zločinu v Suhi Reki na jugovzhodu Kosova. Na začetku Natovega bombardiranja ZRJ so srbske paravojaške enote ubile približno 50 kosovskih Albancev, trupla pa so natovorili na tovornjak. Na njem je končala tudi Shyrete Berisha, ki je bila ranjena v trebuh, njeni eksekutorji pa so menili, da je mrtva. Z njo vred so na tovornjak naložili tudi njenega moža in njune štiri otroke.
Najmlajši ni bil star niti dve leti, najstarejši jih še ni dopolnil 16. Shyrete je preživela poboj skupaj s še dvema sorodnikoma. Trojica je odnesla živo glavo tako, da so med vožnjo skočili iz tovornjaka. Čeprav je bila Shyrete prepričana, da po izgubi moža, dveh hčera in dveh sinov ne more ničesar več izgubiti, se je zmotila. Jeta Abazi Gashi je razkrila v članku, ki je osvojil prvo nagrado na tekmovanju Balkanska štipendija za novinarsko odličnost 2014, da je izgubila tudi hišo, v kateri je živela. Po vojni jo je tašča odpravila z besedami, da hiše tako ali tako ne potrebuje, ker so vsi njeni najbližji mrtvi.
Zakoni so mrtve črke na papirju
V patriarhalnih družbah se premoženje in kapital praviloma prenašata na moške člane družin. Ženske so iz dedovanja izključene, čeprav jim zakonodaja formalno zagotavlja enakopravnost. Čeprav se vse več žensk bojuje za svoje pravice po sodni poti, zaradi močnega odpora tradicionalistov potegnejo krajši konec. Sodni mlini zaradi preobremenjenosti pravosodnega sistema meljejo počasi. Če sodišče odloči v prid ženskam, starši pokojnega moža ne spoštujejo sodne odločitve.
Po navedbah Shyrete so se moški člani družine ustno sporazumeli o delitvi družinskega premoženja. Polovico hiše je dobil njen mož, polovico pa njegov brat in bratov sin. Kljub dogovoru ji moževa družina, ko se je po vojni vrnila, ni hotela izročiti ključev. Shyrete si je s pomočjo mednarodnih dobrodelnih organizacij opomogla od travme. Nov dom je našla v Nemčiji, na sodišču v Suhi Reki pa je sprožila pravdo pred 12 leti.
Sodni postopek se do leta 2012 ni premaknil z mrtve točke, njen novi odvetnik pa je šele letošnjo jesen dosegel, da je sodišče razpisalo prvi predobravnavni narok. Stričev sin Jalal Berisha trdi, da je bilo premoženje vpisano kot last njegovega očeta, ki mu je s testamentom zapustil hišo skupaj s prodajalno v pritličju, s katero se je preživljala Shyretina družina. Zatrjuje tudi, da je Shyrete pri njih dobrodošla, vendar je njihovo ponudbo zavrnila.
Pristojni sodnik v Suhi Reki pravi, da je zasut z 800 nerešenimi primeri. Da so sodišča preobremenjena, se strinja tudi Shyretin odvetnik, ki pa opozarja, da je veliko večji problem, ker sodišča nočejo uveljaviti zakonov, ki dajejo ženskam pravico do dedovanja. Pri tem misli na ustavo, ki določa spolno enakopravnost, ter na zakona o dedovanju in družini, ki določata prednost zakonskega partnerja in otrok pri dedovanju.
Za diskriminacijo krivo tudi siromaštvo
Na Kosovu kot lastnika nista registrirana oba zakonska partnerja, če se lastništvo vpiše v zemljiško knjigo, pa se na ime moža. Da stari običaji težko umirajo, kažejo podatki katastrske agencije, po katerih je več kot 79 odstotkov registriranega premoženja na Kosovu vpisanega kot lastništvo moških članov družin. V tradicionalnih skupnostih rešujejo premoženjske spore na zborih najstarejših moških članov družine, sklicujejo pa se na kanon Leke Dukagnjinita. Po starodavnem albanskem pravu premoženje pripada moškemu, če nima moških potomcev, pa se prenaša na najbližje moške sorodnike.
Svojo vlogo pri izločanju žensk iz nasledstva ima tudi siromaštvo. Starši hiše zapustijo najmlajšemu sinu, da se premoženje ne bi delilo, pri čemer se razume, da bo dedič skrbel za ostarele starše. Na Kosovu, kjer tretjina prebivalstva živi od dveh evrov na dan, država ne skrbi za svoje ostarele prebivalce. Čeprav je na Kosovu več kot 90 odstotkov prebivalstva muslimanske veroizpovedi, prednost moških v zapuščinskih razpravah ni posledica vpliva islamske vere. Takšna praksa je na Balkanu presegla verske in politične meje.
V Črni gori z dominantno pravoslavno vero je med lastniki nepremičnin trikrat več moških kot žensk. Črnogorci pravijo, da ne morejo prepustiti hiš ljudem z drugim priimkom, ker jim je Bog naložil, naj čuvajo tradicijo. Diskriminacija pri dedovanju je prisotna v Makedoniji, kjer je med lastniki nepremičnin petkrat več moških kot žensk, in to tako med Makedonci, ki so pravoslavci, kot med Albanci, ki so muslimani.
